Velika Britanija je namenila 200 milijonov funtov za priprave na morebitno napotitev svojih vojakov v Ukrajino v okviru mirovne misije, če bi prišlo do prekinitve ognja. Sredstva so po navedbah britanskega ministrstva za obrambo namenjena zagotavljanju operativne pripravljenosti britanskih oboroženih sil za sodelovanje v večnacionalnih enotah, vključno z nadgradnjo vojaških vozil in okrepitvijo zaščite pred brezpilotnimi letalniki.
Britanske oblasti poudarjajo, da gre za pripravljalne ukrepe in ne za dokončno politično odločitev o napotitvi vojakov. Morebitna misija bi bila vezana na jasno opredeljen politični okvir, večnacionalno sodelovanje in predhodno doseženo premirje. O vprašanju števila vojakov in obsegu sodelovanja bo moral odločati britanski parlament.
Vzporedno z britanskimi pripravami so Velika Britanija, Francija in Ukrajina podpisale memorandum o soglasju, ki opredeljuje osnovna izhodišča za morebitno prisotnost tujih vojakov na ukrajinskem ozemlju po prekinitvi ognja. Dokument predvideva delovanje večnacionalnih sil in politični nadzor posameznih držav nad lastnimi kontingenti. Podrobnosti o mandatu, pravilih delovanja in varnostnih jamstvih v besedilu niso javno razkrite.
V Londonu in Parizu memorandum razumejo kot signal politične pripravljenosti za fazo po morebitnem premirju, ob hkratnem zavedanju, da je vsaka napotitev vojakov povezana z resnimi varnostnimi in notranjepolitičnimi tveganji. Razprave v britanskem parlamentu se osredotočajo na vprašanje legitimnosti, tveganja neposrednega stika z ruskimi silami in odgovornosti v primeru eskalacije.
Ruski napadi, raketa Orešnik in pritisk na infrastrukturo
Priprave na morebitno mirovno misijo potekajo v času nadaljnjega vojaškega stopnjevanja. Rusija je ponoči izvedla obsežen zračni napad na Ukrajino, pri katerem so bili tarča tudi civilni in energetski objekti. V Kijevu so bile po navedbah mestnih oblasti ubite najmanj 4 osebe, poškodovanih pa je bilo več stanovanjskih stavb in del kritične infrastrukture.
Moskva je v enem od napadov uporabila raketo srednjega dosega Orešnik, ki jo je sama opredelila kot novo generacijo oborožitve. Raketa je po navedbah Ukrajine padla tudi v bližini poljske meje, kar je dodatno okrepilo zaskrbljenost v državah Nata. Ukrajinska vojska je sporočila, da je Rusija ponoči izstrelila 36 raket in 242 brezpilotnih letalnikov različnih tipov. Zračna obramba je prestregla 18 raket in 226 brezpilotnih letalnikov.
Ukrajinska varnostna služba (SBU) je napad na zahodno regijo Lvov označila za vojni zločin. Po njihovih navedbah je Rusija ciljala kritično infrastrukturo v bližini meje z Evropsko unijo, in to v razmerah hitro slabšajočega se vremena.
Humanitarni pritisk v Kijevu in pozivi prebivalcem
Posledice napadov so v prestolnici Kijev izrazite predvsem na področju ogrevanja in oskrbe z energijo. Župan Vitalij Kličko je prebivalcem svetoval, naj začasno zapustijo mesto, če imajo možnost bivanja drugje. Po njegovih besedah je brez ogrevanja približno 6000 stanovanjskih blokov, kar predstavlja okoli polovico večstanovanjskih stavb v mestu.
„Mestne službe delujejo v izrednih razmerah,“ je zapisal Kličko in dodal, da ne gre za uradni poziv k evakuaciji, temveč za praktičen nasvet prebivalcem, naj se začasno preselijo tja, kjer imajo zagotovljeno toploto in električno energijo. Razmere dodatno otežuje zima, poškodbe na vodovodnem omrežju in obremenjenost reševalnih služb.
Mednarodni odzivi: ZN, Berlin in Kijev
Zaradi obsežnih napadov je bil sklican Varnostni svet Združenih narodov. Ukrajinski veleposlanik pri ZN Andrij Jermak je v zahtevi za izredno sejo zapisal, da je Rusija z napadi na civiliste in civilno infrastrukturo dosegla „novo in grozljivo raven vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu“. Zahtevo Ukrajine so po diplomatskih virih podprle Francija, Velika Britanija, Latvija, Danska, Grčija in Liberija.
Napade je obsodila tudi Nemčija. Namestnik vladnega tiskovnega predstavnika Steffen Meyer je v Berlinu dejal, da uporaba rakete Orešnik pomeni dodatno zaostritev konflikta. „Medtem ko si Ukrajina, ZDA in Evropa v zadnjih dneh in tednih zelo intenzivno prizadevajo za mir v Ukrajini, je Rusija proti Ukrajini uporabila raketo srednjega dosega Orešnik,“ je dejal. Dodal je, da nemška vlada napad „najostreje“ obsoja in da bo podpora Ukrajini ostala nespremenjena.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po napadih pozval k „jasnemu mednarodnemu odzivu“. Poudaril je, da mora Rusija „občutiti posledice“ vsakič, ko se znova osredotoči na uničevanje infrastrukture in napade na civiliste, ter da so pri tem ključni signali ZDA.
Razpoke v Evropi: dialog ali odvračanje
Ob vojaškem stopnjevanju se v Evropi poglabljajo razlike glede političnega pristopa do Moskve. Italijanska premierka Giorgia Meloni je pozvala k ponovnemu odprtju dialoga med EU in Rusijo ter imenovanju posebnega evropskega odposlanca. Po njenem mnenju je prispevek Evrope k iskanju rešitve omejen, če se pogovarja le z eno stranjo konflikta. Zavzela se je za enoten evropski glas in jasno opredeljeno pogajalsko strukturo.
Do takšnih pobud je skeptičen predsednik münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger. V intervjuju za Reuters je dejal, da so neposredni pogovori Evrope z Rusijo trenutno brez realnih možnosti za uspeh, saj rusko vodstvo Evropejce obravnava kot „zgolj vazale Združenih držav“. To je navedel tudi kot razlog, zakaj na varnostno konferenco v Münchnu ni povabil predstavnikov ruske vlade.
Ischinger je ob tem pozval k okrepitvi obrambnih zmogljivosti vzhodnega krila Nata in izpostavil Poljsko kot „državo na prvi bojni črti“. Po njegovem mnenju bi morala Nemčija razmisliti o zagotovitvi vojaške opreme Varšavi, kar bi pomenilo strateško naložbo v evropsko varnost.
