Podjetje OpenAI gradi strategijo, ki stavi na dolgoročno prevlado umetne inteligence, a jo spremljajo vse večja vprašanja o finančni vzdržnosti takšnega pristopa. Po načrtih naj bi podjetje v prihodnjih letih za izgradnjo obsežnih podatkovnih centrov porabilo več kot bilijon dolarjev, kar je v očitnem neskladju z njegovimi trenutnimi finančnimi tokovi. Hkrati vodstvo napoveduje upočasnitev zaposlovanja, saj OpenAI še naprej porablja več milijard dolarjev na četrtletje.
Izvršni direktor Sam Altman kljub temu ostaja izrazito optimističen glede družbenih in gospodarskih učinkov umetne inteligence. Po njegovem mnenju bi lahko tehnološki napredek v prihodnjih letih povzročil občuten padec cen in s tem povečal kupno moč prebivalstva. Altman trdi, da kombinacija napredne programske opreme, avtomatizacije in robotike ustvarja pogoje za deflacijske pritiske, ki bi dolgoročno spremenili delovanje gospodarstva.
Po njegovih besedah bo umetna inteligenca posameznikom omogočila bistveno večjo produktivnost. Kot primer navaja, da bi lahko že v kratkem posameznik z relativno omejenimi stroški uporabe naprednih modelov umetne inteligence opravil naloge, za katere so bile prej potrebne cele ekipe in bistveno daljši čas. Podobne trditve je Altman v zadnjih mesecih predstavil tudi vlagateljem in finančnim institucijam, kjer je poudarjal deflacijski potencial tehnologije.
Vendar pa se optimistične napovedi soočajo z realnostjo širšega gospodarstva. Inflacija ostaja vztrajno visoka, ameriška centralna banka Federal Reserve pa ohranja obrestne mere nespremenjene prav zaradi skrbi glede cenovne stabilnosti. V praksi se umetna inteligenca trenutno pogosteje povezuje z racionalizacijo poslovanja in odpuščanji, ne pa z občutnim zviševanjem plač ali zniževanjem življenjskih stroškov.
Po podatkih s trga dela se dolgotrajna brezposelnost povečuje, zlasti v tehnološkem sektorju, medtem ko stroški bivanja v večjih mestih še naprej rastejo. Hkrati se pojavljajo dvomi o dejanskem vplivu umetne inteligence na produktivnost. Nekatere raziskave kažejo, da se delež zaposlenih, ki umetno inteligenco redno uporabljajo pri delu, celo zmanjšuje, kar postavlja pod vprašaj trditve o njeni neposredni gospodarski koristi.
Kot opozarja Futurism, se razkorak med obljubami tehnoloških vodilnih in dejanskimi učinki na gospodarstvo povečuje. Kritiki poudarjajo, da umetna inteligenca v trenutni obliki še ne prinaša sistemskih sprememb, ki bi lahko nadomestile inflacijske pritiske ali bistveno izboljšale življenjski standard širšega prebivalstva.
Skeptičnost dodatno krepijo pomisleki o dolgoročni vzdržnosti poslovnih modelov. Nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko bila trenutna faza intenzivnega vlaganja v infrastrukturo prehitra glede na realne prihodke in dejansko povpraševanje po naprednih storitvah umetne inteligence.
Altman sicer priznava, da tehnološki preboj sam po sebi ne bo dovolj. Ob tem poudarja, da bo ključno, kako bodo družbe in države uredile pravila, ki bodo spremljala širšo uporabo umetne inteligence. Po njegovih besedah bi lahko tehnologija odprla več priložnosti in zmanjšala nekatere družbene razlike, vendar le ob ustreznih regulativnih in institucionalnih okvirih.
