Poslanci SD so v parlamentarni postopek vložili predlog novele kazenskega zakonika. Med drugim predlagajo, da se kot umor kvalificira tudi odvzem življenja kot posledica stopnjevanja čustvene, spolne ali druge fizične zlorabe v družinski ali drugi trajnejši skupnosti ali po njenem razpadu. Z novelo naslavljajo tudi vprašanje jezikovne dvojine. Kot poroča STA, predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku.
Kazenski zakonik v poglavju kaznivih dejanj zoper življenje in telo trenutno ločuje med ubojem, ubojem na mah in umorom. Kot umor je v 116. členu opredeljen odvzem življenja na grozovit ali zahrbten način, zaradi uradnih dejanj varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku, zaradi odločitev tožilcev oziroma sodnikov, zaradi kršitve enakopravnosti, iz morilske sle, koristoljubnosti ali drugih nizkotnih nagibov, pa tudi v okviru hudodelske združbe.
Predlog: umor tudi kot posledica dolgotrajnega nasilja
Kot izhaja iz predloga novele, ki so jo vložili poslanci SD s prvopodpisano Andrejo Katič, predlagatelji predlagajo novo točko 116. člena. Ta bi kot umor opredelila tudi odvzem življenja, do katerega pride kot stopnjevanje čustvene, spolne ali fizične zlorabe v družinski ali drugi trajnejši skupnosti ali po razpadu takšne skupnosti, če je dejanje s preteklo skupnostjo povezano.
Po navedbah predlagateljev so takšne okoliščine že delno zajete v 191. členu kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje nasilja v družini, katerega skrajnost lahko predstavlja odvzem življenja.
Besedilo predlagane določbe je po njihovih besedah oblikovano dovolj splošno, da zajema tako femicide kot tudi druge umore v okviru družinskih ali partnerskih odnosov – ne glede na spol – če je izpolnjen pogoj predhodnega nasilja oziroma zlorabe.
“Uboji oziroma umori v družinskih ali drugih trajnejših življenjskih skupnostih ali po njihovem razpadu so večinoma posledica predhodnega nasilja v družini ali v drugi trajnejši življenjski skupnosti,” navajajo predlagatelji.
Spremembe tudi pri spolnih kaznivih dejanjih
S predlogom novele naslavljajo tudi vprašanje jezikovne dvojine. Pri kaznivih dejanjih posilstva in spolnega nasilja predlagajo jasnejšo določitev, da je kvalificirana oblika kaznivega dejanja podana že, če ga storita dve osebi.
V sodni praksi se je namreč izkazalo, da izraz “več oseb” pomeni najmanj tri storilce, kar po mnenju predlagateljev ni ustrezno.
Do predloga prihaja po odmevni sodbi Višjega sodišča v Kopru, ki je dva storilca, na prvi stopnji obsojena na zaporno kazen, obsodilo na pogojno kazen. Tudi vrhovno sodišče je v eni od sodb zapisalo, da se kot več oseb štejejo trije ali več storilcev.
Brez finančnih posledic
Po navedbah predlagateljev predlog ne bo imel finančnih posledic za proračun. Ker gre za manjše spremembe in dopolnitve zakona, predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku.
