SDS in partnerji so na kolegiju predsednika DZ-ja prvič pokazali novo razmerje moči v parlamentu. Svoboda je ostala brez dodatnih predsedniških mest v odborih, Levica pa brez dela položajev, ki jih je pričakovala po četrtkovih pogajanjih.
V državnem zboru se je že na začetku novega mandata pokazalo, kako trdna je nova parlamentarna večina okoli SDS, Demokratov, NSi, SLS, Fokusa in Resni.ce. Kolegij predsednika državnega zbora je po burni razpravi potrdil razrez delovnih teles, pri čemer so stranke nastajajoče koalicije zavrnile vse predloge Svobode, SD-ja in Levice ter brez težav potrdile lastne amandmaje.
Največ vpliva v parlamentu bo po novem imela SDS, ki bo vodila osem od skupno 23 delovnih teles državnega zbora. NSi, SLS in Fokus bodo vodili štiri odbore oziroma komisije, Demokrati in Resni.ca pa po eno. Svoboda bo dobila pet predsedniških mest, SD dve, Levica in Vesna pa eno.
Razdelitev bodo poslanci dokončno potrjevali na ponedeljkovi izredni seji.
Spor zaradi dogovora za zaprtimi vrati
Čeprav je predsednik DZ-ja Zoran Stevanović po četrtkovem sestanku vodij poslanskih skupin zatrjeval, da je pogovor brez kamer potekal “v veliko bolj konstruktivnem duhu”, je bila petkova seja kolegija precej bolj napeta.
V Levici so trdili, da dogovor ni bil spoštovan. Luka Mesec je opozoril, da njihova poslanska skupina ni dobila članstva v odborih za okolje, zdravje ter izobraževanje, čeprav naj bi bilo to po njihovem razumevanju dogovorjeno že dan prej.
Stevanović mu je odgovoril, da je bil dosežen “gentlemanski dogovor” in opozoril, da bi spremembe pomenile novo prekinitev seje in pripravo novega gradiva.
Veliko ostrejši pa je bil spor med Svobodo in strankami nastajajoče koalicije. Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je trdil, da razrez ne odraža dejanskega razmerja sil v parlamentu in da bi morala Svoboda dobiti še eno predsedniško mesto.
Po njegovem mnenju je nesorazmerno, da ima SDS osem predsedniških mest, NSi pa štiri, medtem ko jih ima Svoboda le pet.
Godec: Svoboda je izbirala prva
V SDS-u so očitke zavrnili in poudarili, da je bila prav Svoboda tista, ki je prva izbirala odbore in komisije.
Vodja poslancev SDS Jelka Godec je dejala, da so v Svobodi najprej sami izbrali štiri predsedniška mesta, nato pa so po razdelitvi ugotovili, da ima SDS več vpliva, kot so pričakovali.
“Leta 2022 smo dobili razrez po sistemu vzemi ali pusti. Tokrat pa je bilo drugače, vsi smo lahko izbirali,” je poudarila.
Sajovicu je očitala, da želi pred kamerami ustvariti vtis, da je Svoboda žrtev političnega dogajanja.
Podobno so opozarjali tudi v NSi. Janez Cigler Kralj je zavrnil očitke o “pohlepu” in dodal, da politika temelji na razmerjih moči in dogovorih.
“Politika je umetnost možnega,” je dejal.
V SDS-u in NSi-ju so večkrat poudarili, da na četrtkovem sestanku nihče ni nasprotoval dogovorjenemu razrezu in da so se ugovori pojavili šele pozneje, ko so se pred kamere vrnili predstavniki Svobode in Levice.
Nova večina brez težav zavrnila predloge Levice in Svobode
Razmerje sil se je nato jasno pokazalo pri glasovanjih o amandmajih.
Vsi predlogi Svobode in Levice so bili zavrnjeni, medtem ko so bili potrjeni vsi amandmaji strank nastajajoče koalicije.
Mesec je po glasovanju ostro napadel novo večino in govoril o “revanšizmu” SDS-a ter “nesposobnosti” predsednika državnega zbora.
Opozoril je, da ima trojček okoli NSi-ja s precej manjšim številom poslancev skoraj enako število predsedniških mest kot največja poslanska skupina.
Po drugi strani pa v SDS-u, Demokratih, NSi-ju in Resni.ci poudarjajo, da razrez odraža politično realnost nove parlamentarne večine in dejstvo, da je na drugi strani prišlo do razpada dosedanje leve koalicije.
Stevanović je po seji ocenil, da je bil dogovor “dober in pravičen”, ter poudaril, da je parlament po dolgem času končno dobil oblikovana delovna telesa.
Interventni zakon že v ponedeljek
Nova parlamentarna večina je medtem nadaljevala tudi priprave na prvo večjo zakonodajno potezo.
Na ponedeljkovi izredni seji bodo poslanci obravnavali tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca, podpira pa ga tudi SDS.
Predlagatelji zakon predstavljajo kot odgovor na grozečo energetsko krizo, visoke obremenitve gospodarstva in slabšanje konkurenčnosti države po štirih letih levosredinske vlade.
Na drugi strani v Svobodi, SD-ju, Levici in sindikatih opozarjajo, da bi zakon lahko pomenil pritisk na javne finance in poseg v socialno državo.
Menjave tudi v vodstvu državnega zbora
Kolegij je potrdil tudi predlog za imenovanje nove generalne sekretarke DZ-ja. Kandidatka je Špela Ocvirk, ki jo podpira Resni.ca.
Predsednik DZ-ja Zoran Stevanović je ob tem poudaril, da parlament po 12 letih potrebuje “svežino”, čeprav je več poslancev opozicije dosedanjo generalno sekretarko Uršulo Zore Tavčar označilo za enega ključnih stebrov delovanja državnega zbora.
V Svobodi so medtem napovedali, da bodo za tretjo podpredsednico državnega zbora predlagali Natašo Avšič Bogovič.
O obeh kadrovskih predlogih bodo poslanci odločali na ponedeljkovi izredni seji.
