Evropa bi se lahko že prihodnji mesec znašla pod resnim pritiskom na oskrbo z energijo, če se kriza na Bližnjem vzhodu ne umiri. Izvršni direktor Shella Wael Sawan opozarja, da se pomanjkanje nafte in plina že širi iz Azije proti Zahodu.
„Posledice se širijo kot valovi – najprej Južna Azija, nato jugovzhodna in severovzhodna Azija, z vstopom v april pa vse bolj Evropa,“ je dejal na konferenci v Houstonu.
V ozadju je zaprtje Hormuške ožine, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Blokada je že sprožila skok cen in tekmovanje za dobave.
Azija že omejuje porabo, Evropa bi lahko sledila
V Aziji so posledice že konkretne. Nekatere države uvajajo štiridnevni delovni teden, omejujejo uporabo klimatskih naprav in začasno ustavljajo službena potovanja v tujino.
Mednarodna agencija za energijo države poziva k zmanjšanju porabe – od dela od doma do nižjih omejitev hitrosti in večje uporabe javnega prevoza.
Po ocenah iz energetskega sektorja bi lahko evropske vlade kmalu morale sprejeti podobne ukrepe. To pomeni tudi možnost omejevanja porabe energije, v skrajnem primeru racioniranja, česar Evropa ni uvedla od energetske krize leta 2022.
Kot poroča britanski The Telegraph, bi lahko šlo za najresnejši pritisk na evropski energetski sistem po zadnjih kriznih letih.
Tekmovanje za energijo, cene močno višje
Trgi so se odzvali hitro. V zadnjih štirih tednih so se cene nafte zvišale za približno 40 odstotkov, cene plina pa za okoli 60 odstotkov.
Azijske države – med njimi Kitajska, Japonska in Južna Koreja – že preusmerjajo nabavo proti Združenim državam Amerike, največjemu svetovnemu izvoznika nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
To pomeni neposredno konkurenco Evropi.
„Veliko ameriškega tovora se zdaj preusmerja v Azijo, ker so pripravljeni plačati več,“ je dejala analitičarka Ashley Kelty.
Sawan je ob tem dejal, da podjetja že opozarjajo vlade na možne ukrepe – od povečanja zalog do zmanjševanja porabe.
Vojaški pritiski in pogajanja hkrati
Dogajanje po svetu ostaja napeto.
Velika Britanija naj bi vodila prizadevanja za ponovno odprtje Hormuške ožine, pri čemer se omenja tudi uporaba brezpilotnih sistemov za odstranjevanje morskih min, izstreljenih z najetih civilnih ladij.
ZDA medtem razmišljajo tudi o vojaških scenarijih. Predsednik Donald Trump je sicer vztrajal, da pogajanja z Iranom potekajo, hkrati pa se pripravljajo na morebitne operacije na ključnih otokih ob iranski obali.
Po navedbah virov naj bi v pogajanja vstopil podpredsednik JD Vance, saj Iran zavrača neposredne pogovore z ameriškima odposlancema Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem.
Najslabši scenarij: pomanjkanje in pritisk na gospodarstvo
V energetskem sektorju opozarjajo, da je scenarij pomanjkanja goriva skrajni, vendar realen.
„To je eden najslabših možnih scenarijev, vendar je še vedno mogoč,“ je dejal vir iz britanske industrije.
Za zdaj ostaja ključno vprašanje cena. Tudi v prejšnji krizi je Evropa uspela zagotoviti oskrbo, vendar ob bistveno višjih stroških.
Če se trend nadaljuje, bi lahko že poleti prišlo do točke, ko bi visoke cene same omejile porabo – gospodinjstva in podjetja bi začela varčevati, še preden bi ukrepale vlade.
Finančni sektor opozarja na širše posledice. Analitiki Morgan Stanley ocenjujejo, da bi lahko nadaljnja rast cen energije sprožila zaostrovanje denarne politike in povečala tveganje za recesijo.
