Znanstveniki pod vodstvom Françoisa Forgeta, raziskovalca na Inštitutu Pierre Simon Laplace v Franciji, razvijajo napreden virtualni model, ki obljublja vpogled v podnebno evolucijo Marsa. Projekt, imenovan “Mars skozi čas”, financiran s strani Evropske unije, si prizadeva razkriti skrivnosti o tem, ali je Rdeči planet nekoč gostil življenje. Z uporabo podatkov iz preteklih misij in zmogljivih računalnikov raziskovalci ustvarjajo simulacije, ki prikazujejo, kako se je Mars spreminjal skozi milijarde let.
Robotske misije, kot so Nasini roverji Curiosity in Perseverance, so že pokazale, da Mars ni bil vedno puščavski planet, kakršen je danes. Pred približno 3,5 do 4 milijardami let so po njegovi površini tekle reke in se zlivale v jezera, morda celo v oceane.
Dokazi, kot so posušena rečna korita in minerali, ki nastanejo le v prisotnosti tekoče vode, kažejo na toplejše in bolj vlažno obdobje v zgodovini planeta. François Forget poudarja, da prisotnost tekoče vode nakazuje možnost za nastanek življenja v obdobju, ko se je življenje razvijalo tudi na Zemlji. Kljub tem odkritjem znanstveniki še vedno ne razumejo, kateri podnebni procesi so omogočili takšne razmere.
Nov model za razumevanje podnebnih sprememb
Trenutni modeli Marsovega podnebja ponujajo le trenutne posnetke njegove zgodovine, kar omejuje razumevanje dolgoročnih sprememb. Ekipa pod vodstvom Forgeta razvija nov model, ki lahko simulira razvoj planeta skozi tisočletja ali celo milijone let. Z uporabo znanih podatkov o Marsu, kot je sprememba nagiba njegove osi – od skoraj nič do več kot 60 stopinj –, raziskovalci ustvarjajo virtualni planet, ki prikazuje razvoj ledenikov, jezer in atmosfere.
Model upošteva tudi vplive vulkanskih izbruhov in trkov z asteroidi ali kometi, ki so oblikovali Marsovo površje. Forget opisuje projekt kot “zelo ambiciozen”, saj želijo razkriti, kdaj so se zgodila obdobja obsežnih poledenitev ali toplih, vlažnih faz.
Ena od ključnih ugank, ki jih želi projekt rešiti, je, zakaj je Mars izgubil svojo atmosfero. Pred milijardami let je imel planet gosto atmosfero, bogato z ogljikovim dioksidom, ki je omogočala toplejše razmere. Danes je atmosfera redka, voda pa je ujeta pod površjem ali zamrznjena na polih.
Raziskovalci domnevajo, da so vulkanski izbruhi nekoč v ozračje sprostili vodik, ki je v kombinaciji z ogljikovim dioksidom ustvaril dovolj močan učinek tople grede. Vendar pa Forget opozarja, da so te teorije še vedno špekulativne.
Model bo pomagal preizkusiti te hipoteze in določiti časovnice, kdaj je bil Mars morda primeren za življenje. Znanstveniki upajo, da bo njihov virtualni časovni stroj razkril, ali je bil Rdeči planet nekoč dom mikrobov ali drugih oblik življenja.
Foto: Pixabay
