Evropska vesoljska agencija (ESA) se v najnovejši posodobitvi svoje misije Mars Express znova vrača k eni od vizualno najbolj osupljivih značilnosti rdečega planeta – Acheronovi jamici, kjer razpokana tla in zamrznjeni tokovi rišejo geološke zgodbe izpred milijard let.
„V svoji najnovejši razglednici z Marsa se Mars Express Evropske vesoljske agencije vrača k Acheronovi jamici: dramatični mreži brezen, vklesanih v površino rdečega planeta,“ so sporočili iz ESA. Aprilski posnetki so že razkrili vzhodni del območja Acheron Fossae, zdaj pa sonda z visokoločljivostno stereo kamero (HRSC) usmerja svoj pogled proti zahodu. Tam se razkrivajo globoke razpoke, doline in vijugasti kanali, ki jih preoblikujejo tokovi ledu in kamnin.
Te geomorfološke značilnosti niso le vizualno privlačne, ampak nosijo pomembne znanstvene informacije. „Takšen vzorec, ki verjetno sega več kot 3,7 milijarde let nazaj, v čas, ko je bil Mars geološko najbolj aktiven, je nastal, ko se je vroč material dvigal pod Marsovo skorjo,“ pojasnjuje ESA. Vzorec razpokanih tal s horsti in grabni kaže na procese, ki so oblikovali površje planeta v času, ko je bil Mars precej bolj dinamičen kot danes.
Ledeniki brez vode
Ko enkrat nastanejo, te doline ostajajo podvržene nadaljnjemu preoblikovanju. ESA je ustvarila tudi pogled iz ptičje perspektive, ki prikazuje gladka dna dolin z nežnimi linijami – sledmi tokov, ki pa niso iz vode. „Namesto vode so te doline napolnili s počasnim, viskoznim tokom kamnin, bogatih z ledom, zelo podobnih ledenikom, ki jih vidimo tukaj na Zemlji.“
Ti „skalni ledeniki“, kot jih opisujejo znanstveniki, so izjemno občutljivi na podnebne spremembe in zato dragoceni za preučevanje zgodovine marsovskega okolja. Izmenjevanje obdobij ohlajanja in otoplitve je pustilo sledi, ki jih zdaj lahko razberemo. „Tukaj kažejo, da je to območje Marsa doživljalo izmenična obdobja ohlajanja in ohlajanja, zmrzovanja in odtajevanja,“ opozarjajo pri ESA.
Planeti z različnim nagibom, različne zgodbe
Pojav teh temperaturnih nihanj je neposredno povezan z vrtilno osjo planeta. „Za razliko od Zemlje, ki zaradi stabilizacijskega vpliva naše velike Lune ohranja dokaj stalen in zmeren nagib, se Marsov nagib sčasoma dramatično spreminja.“ Rezultat so izrazita podnebna nihanja, ki lahko celo premaknejo ledenike vse do ekvatorja, preden se ti znova umaknejo proti polom.
V zadnjih 10 milijonih let se je Marsov nagib spreminjal med 15 in 45 stopinjami, kar pomeni veliko večjo dinamiko kot na Zemlji. Tovrstne spremembe, znane kot Milankovičevi cikli, imajo vpliv tudi na naš planet, a so tam učinki bolj subtilni.
Zahodni rob Acheron Fossae ponuja prehodno območje, kjer se jame raztezajo v grbinaste pasove in naprej v ravnine. „To so ostanki nekoč neprekinjene kamnite plasti; sčasoma so tokovi ledu in kamenja tukaj obrabili tla in za seboj pustili zaobljene hribe (grbine) in planote z ravnim vrhom (mese), prepredene z ozkimi, vijugastimi kanali.“
Ta geološka tranzicija je lepo vidna tudi na topografski karti regije, kjer se višine razkrivajo skozi prelivanje rdečih in modrih tonov. V neposredni bližini – čeprav zunaj kadra – leži tudi mogočni Olympus Mons, največji vulkan v Osončju.
Mars Express je ena izmed najdlje trajajočih misij ESA na rdečem planetu. „Mars Express že od izstrelitve leta 2003 zajema in raziskuje številne pokrajine Marsa. Orbiter že več kot dve desetletji kartira površino planeta z izjemno ločljivostjo, v barvah in treh dimenzijah, kar prinaša spoznanja, ki so drastično spremenila naše razumevanje našega planetarnega soseda,“ poudarjajo pri ESA.
[Foto: ESA/DLR/FU Berlin/ licenca CC BY-SA 3.0 IGO/ESA Standard Licence]
