Reprezentativne sindikalne centrale ostro nasprotujejo predlogu tako imenovanega interventnega zakona za razvoj Slovenije in pozivajo k njegovemu umiku iz zakonodajnega postopka. Opozarjajo, da zakon ne prinaša rešitev za krizo, temveč odpira prostor ukrepom, ki po njihovih besedah koristijo predvsem kapitalu in delodajalcem.
Kot poudarjajo, je že samo poimenovanje zakona zavajajoče. “Po vsebini ne gre za razvojni zakon oziroma za interventne ukrepe, katerih primarni namen bi bil preprečitev oziroma blažitev posledic krize,” navajajo. Po njihovi oceni zakon ne rešuje krize, ampak prerazporeja koristi. Dodajajo, da gre za “poskus, da se pod krinko nujnosti sprejmejo rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem, kapitalu in posegajo v temeljna načela socialne države”.
Sindikalne centrale sicer priznavajo, da predlog vsebuje tudi nekatere ukrepe, kot sta znižanje DDV na osnovna živila in znižanje stroškov energije, a večina preostale vsebine po njihovih navedbah temelji na že znanih zahtevah delodajalskih organizacij, ki naj bi bile “nekritično, brez resne presoje” prenesene v zakon.
Opozarjajo na posledice za zaposlene
Sindikalne organizacije ocenjujejo, da bi posledice najbolj prizadele ranljive skupine – zaposlene z nižjimi in srednjimi dohodki, starejše delavce pred upokojitvijo, upokojence in mlade.
“Negativne posledice takšnih ukrepov bodo lahko kasneje občutili predvsem zaposleni z nižjimi in srednjimi dohodki … skratka vsi tisti, ki že danes nosijo največje breme draginje,” opozarjajo.
Med najbolj spornimi ukrepi izpostavljajo socialno kapico, polni dvojni status, regresne zahtevke in spremembe pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov – predloge, do katerih so se sindikati v preteklosti že večkrat jasno opredelili.
Po njihovih navedbah predlog ne le zmanjšuje, temveč “v celoti ukinja solidarnost med zavarovanci v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja”. Nekaterim delavcem naj bi hkrati odvzel spodbude za daljše ostajanje v zaposlitvi in omogočil prekinjanje pogodb o zaposlitvi proti njihovi volji.
Opozarjajo tudi na zmanjševanje odgovornosti delodajalcev za varnost in zdravje pri delu ter na davčne rešitve, ki naj bi koristile predvsem lastnikom nepremičnin. “Namesto višje obdavčitve premoženja prinaša dodatne dobičke tistim z večjim številom nepremičnin … brez varovalk, da bi imeli od tega kaj tudi najemniki,” poudarjajo.
Tveganja za javne finance in evropska pravila
Del kritik se nanaša na finančni okvir predloga. Sindikati opozarjajo, da zakon ne vsebuje celovitih ocen finančnih posledic, nekatere pa naj bi bile podcenjene.
“Predlog zakona ne vsebuje finančnih posledic vseh predlaganih ukrepov … finančne posledice nekaterih ukrepov pa so bistveno podcenjene,” navajajo.
Ob tem izpostavljajo, da zakon ne predvideva nadomestitve izpada davčnih prihodkov, kar bi lahko pomenilo posege v pravice iz javnih sredstev ali zmanjšanje obsega in kakovosti javnih storitev.
Po njihovem opozorilu obstaja tudi tveganje za neskladnost z evropskimi pravili. Sprejetje takšnega zakona bi lahko ogrozilo črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ter pomenilo odstopanje od fiskalnih pravil Evropske unije.
Sprejemanje brez dialoga
Posebej kritični so do načina sprejemanja zakona. Opozarjajo, da predlog posega na področja, o katerih je bilo leta 2025 že doseženo soglasje med socialnimi partnerji, zdaj pa se v njih posega brez novega dialoga.
“Takšno ravnanje ruši zaupanje in spodkopava temelje socialnega dialoga v Sloveniji,” poudarjajo. Sprejemanje zakonodaje brez širše razprave, analiz in v času, ko vlada nima polnih pooblastil, po njihovih besedah odpira resna vprašanja o legitimnosti postopka.
Če bi se tak način sprejemanja zakonodaje normaliziral, socialni dialog po njihovem opozorilu izgublja svoj smisel.
Poziv k umiku zakona
Sindikati zato predlagatelje pozivajo, naj zakon umaknejo ali ga omejijo zgolj na ukrepe, povezane z energetsko krizo in draginjo.
“Pozivamo poslance, da zakon umaknejo … ali ohranijo zgolj ukrepe, ki naslavljajo problematiko energetske krize in draginje,” navajajo, ob tem pa zahtevajo vključitev socialnih partnerjev v razpravo.
Vse druge predlagane spremembe po njihovem mnenju sodijo v širši, strokoven socialni dialog, ki bi moral potekati ob polnih pooblastilih vlade.
Ob tem pozivajo tudi k sklenitvi novega socialnega sporazuma, ki bi določil ključne usmeritve prihodnjih reform. Poudarjajo, da so pripravljeni sodelovati, a hkrati opozarjajo na možnost zaostrovanja.
“Sindikati smo pripravljeni na dialog … pripravljeni pa smo tudi na konflikt, če bi predlagatelji enostransko vztrajali pri svojih predlogih.”
Ob zaključku dodajajo, da Slovenija po njihovem prepričanju ne potrebuje zakonov, ki znižujejo standard ljudi, temveč ukrepe, ki krepijo socialno varnost, dostojno delo in blaginjo.
