Prihodnja vlada Janeza Janše napoveduje davčno razbremenitev dela, odpravo najvišje dohodninske stopnje in rebalans proračuna. Kandidat za finančnega ministra Andrej Šircelj je ob predstavitvi v DZ hkrati zavrnil možnost uvedbe davka na nepremičnine ter opozoril, da Slovenija s primanjkljajem nad tremi odstotki BDP krši evropska fiskalna pravila.
Odbor DZ za finance je njegovo kandidaturo podprl z devetimi glasovi za in štirimi proti.
V ospredje je postavil stanje javnih financ. Po njegovih besedah bo slovenski proračunski primanjkljaj letos dosegel 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa 3,7 odstotka, kar presega evropsko mejo treh odstotkov.
“Ne mislim, da zaradi tega primanjkljaja ljudje kaj slabše živijo, ampak zaradi tega bodo ljudje slabše živeli v prihodnosti,” je opozoril.
Po njegovih navedbah javni dolg dosega približno 65 odstotkov BDP, kar presega maastrichtsko referenčno mejo. Zato je za eno glavnih nalog prihodnje vlade označil znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP.
“Če Slovenija svojih javnih financ ne bo spravila v red, lahko postane tarča ukrepov Evropske komisije, ki niso prijetni,” je dejal.
Rebalans proračuna in strožji nadzor nad porabo
Šircelj je napovedal rebalans letošnjega in prihodnjega državnega proračuna. Vsak ukrep nove koalicije bo po njegovih besedah presojan skozi prizmo fiskalne vzdržnosti.
“Vsak ukrep, ki je tudi v okviru te koalicijske pogodbe, bom kot minister za finance presojal s tega vidika.”
Prihodnja vlada bo po njegovih besedah vodila politiko stabilnih in predvidljivih javnih financ, ob doslednem spoštovanju evropskih fiskalnih pravil. Cilj bo postopno zniževanje javnega dolga in omejevanje proračunskega primanjkljaja.
Razbremenitev dela in spremembe dohodnine
Velik del predstavitve je namenil davčni politiki. Napovedal je spremembe, ki naj bi po njegovem mnenju povečale konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
“Nujno je treba razbremeniti delo in v prihodnjem štiriletnem obdobju ga bomo.”
Med ukrepi je izpostavil zvišanje splošne dohodninske olajšave, spremembo dohodninske lestvice ter odpravo najvišje, 50-odstotne dohodninske stopnje.
Posebno davčno olajšavo naj bi dobili mladi do 29. leta starosti.
Predvidena je tudi uvedba tako imenovane družinske dohodnine. Gospodinjstvo bi prejelo enoten informativni izračun, partnerja pa bi lahko lažje uveljavljala davčne olajšave.
“Partnerjema ne bo treba ugotavljati, kdo bo uveljavil olajšavo in kdo ne.”
Napovedal je še poenostavitev davčnih postopkov.
“Poenostavili bomo davčne postopke, ki so danes zelo, zelo zapleteni in ponekod tudi nerazumljivi.”
Davka na nepremičnine ne bo
Šircelj je bil med predstavitvijo jasen tudi glede ukrepov, ki jih nova vlada ne načrtuje.
Po njegovih zagotovilih ne bo novega ZUJF-a, ne bo zmanjševanja socialne države in ne bo uvedbe davka na nepremičnine.
Kritično je ocenil več ukrepov prejšnje vlade, med njimi preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, prispevek za dolgotrajno oskrbo, zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in davek na bilančno vsoto bank.
Demografski sklad in spodbude za investicije
Na področju gospodarstva je napovedal pregled sistema obdavčitve podjetij ter dodatne spodbude za raziskave, razvoj, digitalizacijo in avtomatizacijo.
Ponovno bodo preučili sistem davka od dohodkov pravnih oseb ter poenostavili investicijske in razvojne olajšave.
Med pomembnejšimi strukturnimi projekti je izpostavil ustanovitev demografskega sklada.
“Na demografski sklad bo preneseno celotno državno premoženje.”
Po njegovih besedah bodo v sklad vključili ne le premoženje pod upravljanjem Slovenskega državnega holdinga, temveč tudi drugo državno premoženje v različnih pravnih oblikah.
Napovedal je tudi ukrepe za razvoj kapitalskega trga ter boljšo dostopnost bančnih storitev, vključno z zagotavljanjem bankomatov v manj naseljenih krajih.
Šircelj je ob zaključku predstavitve poudaril, da Slovenija deluje v času vse večjih geopolitičnih napetosti in gospodarskih pritiskov. Po njegovi oceni bo zato konkurenčnost gospodarstva, višja produktivnost ter stabilnost javnih financ ena ključnih nalog prihodnje vlade.
