Slovenija se uvršča v evropski vrh po višini davkov na plače, kar vpliva na neto prejemke zaposlenih in konkurenčnost gospodarstva. Podatki kažejo, da so davčne obremenitve plač v Sloveniji nad povprečjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kar sproža razprave o nujnosti reform na tem področju. Visoki davki in prispevki od plač ostajajo tema, ki deli mnenja med delodajalci, sindikati in vlado.
Po najnovejših podatkih OECD, objavljenih maja 2025, se je davčni primež, ki celovito meri obremenjenost plač z davki in prispevki, v Sloveniji zvišal na 44,6 odstotka.
To Slovenijo uvršča na šesto mesto med državami članicami OECD, kjer povprečni davčni primež znaša 34,9 odstotka. Pred Slovenijo so Belgija, Nemčija, Avstrija, Francija in Italija, medtem ko nekatere evropske države, na primer Nizozemska, v zadnjih letih uspešno znižujejo obdavčitev plač – tam se je davčni primež zmanjšal s 40 odstotkov na 35,1 odstotka.
Visok davčni primež v Sloveniji pomeni, da zaposleni od bruto plače v povprečju obdržijo manjši delež neto dohodka v primerjavi z državami, kjer so obremenitve nižje. To vpliva tudi na privlačnost slovenskega trga dela, saj delodajalci opozarjajo, da visoki stroški dela zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva.
Vpliv na kupno moč in realne plače
Eurostatovi podatki za leto 2024, ki so bili posodobljeni junija 2025, razkrivajo, da visoki davki na plače v Sloveniji močno vplivajo na kupno moč prebivalstva. Urni stroški dela so lani znašali 27,1 evra, kar je pod povprečjem Evropske unije, kjer so dosegli 33,5 evra. Kljub rasti urnih stroškov dela za 6,6 odstotka med letoma 2023 in 2024 pa realna kupna moč zaposlenih ostaja omejena. Inflacija je v nekaterih državah, vključno s Slovenijo, presegla nominalno rast plač, kar pomeni, da se realni dohodki niso povečali.
Poleg tega pojav, imenovan “davčno plazenje”, dodatno obremenjuje zaposlene. Ko inflacija zviša nominalne plače, te prehajajo v višje dohodninske razrede, kar zmanjšuje neto prejemke, čeprav se kupna moč ne izboljša. Stroka zato predlaga redno usklajevanje davčnih lestvic z inflacijo, da bi se ta učinek omilil.
Razprave o davčni reformi
Visoke obremenitve plač so v Sloveniji že dolgo predmet razprav. Gospodarstvo glasno poziva k razbremenitvi plač, saj meni, da bi nižji davki privabili več kvalificirane delovne sile in povečali konkurenčnost. Sindikati na drugi strani poudarjajo, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje javnih storitev, kot so zdravstvo in sociala, ki so odvisne od davčnih prihodkov.
Vlada je konec leta 2024 napovedala pripravo izhodišč za davčno reformo, ki bi lahko olajšala breme na plačah, a konkretnih ukrepov do junija 2025 še ni predstavila. Strateški svet in delovna skupina sta se sestala večkrat, a vsebinskih odločitev ni bilo.
Miha D. Kovač
Foto: Pexels
