Finančni minister Klemen Boštjančič je zavrnil ocene, da so javne finance v Sloveniji v katastrofalnem stanju, ob tem pa opozoril na vse večje pritiske na državni proračun. Poudaril je, da mora država pravočasno ukrepati in poiskati dodatne rezerve, predvsem zaradi rasti stroškov dela in izdatkov za zdravstvo.
Kot poroča STA, je minister v današnji izjavi poudaril, da razmere niso slovenska posebnost, saj se s podobnimi pritiski sooča celotna Evropa. Finančni ministri EU so po njegovih besedah na nedavnem srečanju v Bruslju največ pozornosti namenili prav ukrepom zaradi energetske krize.
Boštjančič je izpostavil, da je Slovenija trenutno med državami EU z največjo pomočjo za blaženje energetske draginje. “To pomeni, da smo reagirali in zaščitili ljudi in gospodarstvo,” je dejal.
Največja odstopanja pri stroških dela in zdravstvu
Po ministrovih besedah odzivanje finančnega ministrstva na odstopanja pri izvrševanju proračuna ni nič izrednega, saj gre za eno temeljnih nalog ministrstva.
Kot je pojasnil, največja odstopanja beležijo pri stroških dela in izdatkih za zdravstvo, kar po njegovi oceni ni presenetljivo. Država je po njegovih besedah na teh področjih zavestno namenila več denarja za javne storitve in stabilnost sistema.
Ob tem je bil kritičen do dela proračunskih uporabnikov, ki ministrstvu še niso poslali predlogov za iskanje prihrankov. Doslej se je odzvalo deset ministrstev in en vladni urad.
Minister je kritiziral tudi nekatere predstojnike institucij, ki so po njegovih besedah ukrepe, namenjene kot možnost, začeli razumeti kot pravico. Napovedal je, da bo vlada v četrtek institucije ponovno pozvala k pripravi predlogov za zmanjšanje porabe.
Opozorilo zaradi interventnega zakona
Boštjančič je posebej opozoril tudi na posledice interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je pripravila opozicija in o katerem bo državni zbor odločal prihodnji teden.
Na finančnem ministrstvu po njegovih besedah z zaskrbljenostjo spremljajo predvsem fiskalna tveganja zakona in odsotnost jasnih rešitev za nadomeščanje izpada prihodkov.
Minister je ob tem spomnil na obdobje med letoma 2006 in 2008, ko je Slovenija sprejemala davčne razbremenitve pred finančno krizo.
“Fiskalna odgovornost ni birokratska mantra ministra ali ministrstva za finance, ampak pomeni zaščito države,” je poudaril.
Po ocenah ministrstva bi lahko negativni učinki interventnega zakona dosegli okoli 1,4 odstotka BDP na leto.
Primanjkljaj želijo znižati na tri odstotke BDP
Cilj ministrstva je po njegovih besedah letos znižati javnofinančni primanjkljaj s predvidenih 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda na tri odstotke BDP.
Minister je zavrnil očitke, da je glavni razlog za rast stroškov plačna reforma v javnem sektorju. Del stroškov je po njegovih besedah sicer povezan z odpravo dolgoletnih plačnih nesorazmerij, del pa tudi z dodatnim zaposlovanjem v zdravstvu, šolstvu, raziskovanju in socialnem varstvu.
Je pa opozoril, da so nekateri deli javnega sektorja pri fleksibilnejšem nagrajevanju po njegovem mnenju šli predaleč, predvsem v zdravstvu in šolstvu.
