Evropska komisija je Sloveniji nakazala 440 milijonov evrov na podlagi četrtega zahtevka za plačilo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Na Ministrstvu za finance so ob današnjem prilivu poudarili, da je država izpolnila vse mejnike in cilje, potrebne za največje možno izplačilo.
Minister za finance Klemen Boštjančič je ob tem dejal: „Slovenija je izpolnila vse mejnike in cilje, povezane s četrtim zahtevkom za plačilo, in zato prejela maksimalno možno izplačilo.“
Po podatkih ministrstva je Slovenija z najnovejšim izplačilom prejela že 69 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Minister Boštjančič je izpostavil, da se država z uspešnostjo črpanja uvršča med najuspešnejše: „Kot slišimo v Bruslju, naj bi bila Slovenija trenutno na šestem mestu po uspešnosti koriščenja teh sredstev. Ta podatek nam služi kot orientacija in spodbuda, ne pa kot lovorika.“
Dodal je, da bo ključen del nalog zaključen do konca junija prihodnje leto, ko bo zaradi volilnega obdobja izzivov več.
Slovenija je v okviru četrtega zahtevka izpolnila vseh 27 predpisanih mejnikov. Bruto vrednost zahtevka je znašala 502 milijona evrov, neto izplačilo pa 440 milijonov evrov. Med njimi je 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev ter 40 milijonov evrov posojil, pri čemer je Evropska komisija upoštevala že prejeta predplačila.
Ključne reforme in zakonodajni dosežki
Državna sekretarka na Ministrstvu za finance Saša Jazbec je izpostavila, da je bil četrti zahtevek zaznamovan z reformnimi mejniki, med njimi tudi najzahtevnejšimi zakonodajnimi spremembami.
„Po težkih pogajanjih in usklajevanjih nam je kot državi uspelo pripraviti in sprejeti Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Zakon o vzpostavitvi ‚krizne‘ sheme skrajšanega delovnega časa in spremembo Zakona o urejanju trga dela,“ je poudarila in dodala, da je bila pri nekaterih ukrepih v igri tudi možnost referenduma.
Direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost Josip Mihalic je ob današnjem izplačilu poudaril, da poteka izvajanje projektov po načrtu: „Prejeta sredstva bomo usmerili v naložbe. Izvajanje projektov je v polnem teku. Učinke teh sredstev lahko opazimo že v vseh koncih Slovenije.“
Dodal je, da je 5. zahtevek za plačilo že v pripravi: „Po oceni pristojnih ministrstev je glavnina že izpolnjena, kar pomeni, da smo zelo blizu tega, da Evropski komisiji pošljemo peti zahtevek za plačilo. Predvidoma do konca leta.“
Izjave premierja in pregled izvedenih projektov
O prilivu sredstev se je odzval tudi predsednik vlade Robert Golob: „Prejem maksimalnega izplačila zahtevka je dokaz, da vztrajnost in sodelovanje obrodita sadove. Še zlasti, ko gre za smele naložbe v boljši jutri.“ Ob tem je izpostavil pomen pokojninske reforme, ki je del naslednjega zahtevka: „Pokojninska reforma ustvarja pogoje za dostojno starost.“
Slovenija je doslej prejela skupaj 1,54 milijarde evrov v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost, od tega 1,07 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil. Končnim prejemnikom je država že izplačala več kot milijardo evrov, v teku pa je več kot 1.360 projektov.
Med že zaključenimi projekti so:
– posodobitve železniške infrastrukture, vključno z obnovo postaj v Grosupljem, Domžalah in Novi Gorici ter prenovami odsekov Kranj–Jesenice in Ljubljana–Brezovica–Borovnica v skupni dolžini 49 kilometrov;
– 16 občinskih projektov oskrbe s pitno vodo ter enako število projektov odvajanja in čiščenja odpadnih voda;
– spodbude več kot 50 podjetjem v lesarski industriji za okolju prijazno predelavo lesa;
– 36 robotskih rok za 30 srednjih šol z namenom izboljšanja izobraževanja na področju robotike;
– 64 izvedenih usposabljanj v okviru programa Usposabljanje za mentorje, pri čemer je sodelovalo 720 mentorjev.
V zaključni fazi je tudi projekt izgradnje Kampusa Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, eden največjih infrastrukturnih projektov v okviru nacionalnega načrta.
Foto: Unsplash
