Slovenija je z izpolnitvijo 27 mejnikov iz četrtega zahtevka Mehanizma za okrevanje in odpornost dosegla enega največjih finančnih prilivov v okviru evropskega načrta za obnovo. Med izvedenimi ukrepi, ki so omogočili prejem 400 milijonov evrov nepovratnih in 40 milijonov evrov povratnih sredstev, so po navedbah ministrstva ključni postopki na trgu dela, reforma pokojninskega sistema in uvedba krizne sheme skrajšanega delovnega časa.
Na ministrstvu poudarjajo, da se Slovenija po uspešnosti koriščenja evropskih sredstev uvršča med najbolj učinkovite države članice. Evropska komisija je državi potrdila najvišji možni obseg izplačila v višini skoraj v celoti nepovratnih 440 milijonov evrov, kar pomembno krepi financiranje ukrepov na področjih trga dela, zdravstva, izobraževanja, infrastrukture in drugih javnih storitev.
Krizna shema skrajšanega delovnega časa
Krizne razmere in nihanja v gospodarskem ciklu so prinesle potrebo po mehanizmu, ki podjetjem omogoča ohranitev zaposlenosti tudi ob zmanjšanem obsegu dela. V okviru tega je vzpostavljena shema, ki jo ureja Zakon o uveljavljanju povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Na ministrstvu so navedli, da je shema namenjena delodajalcem, „za ohranjanje delovnih mest v obdobjih začasne nezmožnosti zagotavljanja dela“.
Vlada je sprejela tudi nov sklep, ki ureja obdobje od 5. decembra 2025 do 5. marca 2026. Z njim je opredelila dejavnosti, v katerih so nastopile okoliščine, ki negativno vplivajo na poslovanje podjetij, ter določila časovni okvir, v katerem delodajalci lahko odredijo skrajšan delovni čas in uveljavljajo delno povračilo nadomestila. „Sklep določa oddelke dejavnosti, v katerih so nastopile začasne okoliščine z negativnim vplivom na obseg poslovanja delodajalcev,“ so dodali na ministrstvu.
Urejanje trga dela
V okviru četrtega zahtevka je bil izpeljan tudi pomemben paket sprememb na področju zaposlovanja. Novela Zakona o urejanju trga dela prinaša višje nadomestilo za brezposelne, možnost krajšega delovnega časa za delavce tik pred upokojitvijo in širši nabor dovoljenih oblik začasnega ali občasnega dela upokojencev.
Za agencije za posredovanje dela se uvajajo strožji pogoji. Na ministrstvu poudarjajo, da to krepi preglednost in zmanjšuje tveganja prekarnosti. Spremembe, uvedene z novelo, so del širšega sklopa modernizacije trga dela, s katerim naj bi se dvignila varnost delavcev ter hkrati okrepila učinkovitost posredovanja dela.
Pokojninska reforma
Pokojninska reforma je eden najobsežnejših posegov na področju socialne politike zadnjih let. Po navedbah ministrstva prinaša „dolgoročno stabilen, vzdržen in pravičen pokojninski sistem za vse generacije“. Reforma vključuje tri ključne mejnike v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Prvi mejnik, „Predlog sprememb pokojninske zakonodaje v posvetovanje“, je bil vključen v tretji zahtevek za plačilo. Drugi, „Predložitev zakonodajnega predloga za celovite spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Državnemu zboru“, je del četrtega zahtevka, ki je Sloveniji omogočil izplačilo 440 milijonov evrov. Tretji mejnik, „Začetek veljavnosti sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju“, bo vključen v peti zahtevek, ki ga bo vlada v Bruselj predvidoma posredovala do konca leta.
Na ministrstvu poudarjajo, da izvedba reforme predstavlja enega ključnih pogojev za dolgoročno stabilnost javnih financ in vzdržnost pokojninske blagajne.
Foto: Unsplash
