Slovenija v evropskih razpravah o digitalni varnosti mladoletnikov zavzema jasno stališče, da morajo biti zaščitni mehanizmi na spletnih platformah enotni, preverljivi in zavezujoči. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo poudarjajo, da razmah družbenih omrežij in spletnih storitev otrokom prinaša številne priložnosti, hkrati pa odpira prostor za tveganja, ki zahtevajo usklajene evropske odgovore. Kot so zapisali, se “zavedajo številnih izzivov in pasti, ki jih uporaba družbenih omrežij prinaša za otroke in mladostnike”, zato Slovenija podpira uvedbo starostnih omejitev na ravni EU ter obvezno preverjanje starosti uporabnikov.
Na zasedanju Sveta EU za telekomunikacije 6. junija 2025 v Luksemburgu je Slovenija podprla špansko pobudo, ki krepi zaščito mladoletnikov pred škodljivimi spletnimi vsebinami. Pobuda – poleg Slovenije so jo podprle tudi Ciper, Danska, Francija, Grčija, Avstrija, Hrvaška, Italija in Slovaška – predvideva enotno evropsko digitalno polnoletnost za dostop do družbenih omrežij, učinkovite sisteme preverjanja starosti ter uvedbo tehničnih standardov za razvoj varnih digitalnih okolij.
Pri ministrstvu pojasnjujejo, da pobuda naslavlja področja, kjer “odgovornosti trenutno niso jasno opredeljene”, med drugim pri ponudnikih športnih stav, spletnih iger na srečo ter vsebin s pornografijo ali nasiljem.
Slovenija se je pridružila tudi drugi evropski pobudi, ki jo vodi Grčija. Ta za dostop mladoletnikov do platform, kot so TikTok, Instagram in Snapchat, predvideva obvezno predhodno soglasje staršev. Pobudo so podprle Francija, Španija, Danska in Ciper.
Podpis Jutlandske deklaracije in prizadevanja za evropsko digitalno identiteto
Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je 10. oktobra 2025 na Danskem podpisala Jutlandsko deklaracijo, ki krepi evropska prizadevanja za zaščito mladostnikov pred zasvojitvenimi oblikami digitalnih okolij, manipulativnimi spletnimi praksami in škodljivimi vsebinami.
Na ministrstvu so poudarili, da deklaracija odpira prostor za oblikovanje enotnih rešitev, saj “Slovenija podpira pobudo za uvedbo enotne evropske pravne in tehnične rešitve”, ki bi temeljila na evropski digitalni denarnici (EUDI Wallet).
Uporaba digitalne identitete bi omogočala zgolj preverjanje starosti ali polnoletnosti, brez razkrivanja osebne identitete mladoletnikov. Gre za, kot so navedli, “ključno varovalko pred profiliranjem” in hkrati mehanizem, ki bi ponudnikom omogočil zanesljivo izpolnjevanje zakonskih obveznosti.
Starostna meja in znanstvene podlage
Slovenija kot najprimernejšo starost za samostojno uporabo družbenih omrežij ocenjuje 16 let. Na ministrstvu navajajo, da predlog temelji na raziskavah, po katerih je uporaba družbenih omrežij v starosti med 11 in 13 leti pri deklicah ter med 14 in 15 leti pri dečkih povezana z največ negativnimi učinki: od zasvojenosti in manipulacij do poslabšanja duševnega zdravja.
Ob tem poudarjajo, da nekatera podjetja, ki upravljajo družbena omrežja, “namenoma zaposlujejo nevroznanstvenike in strokovnjake za vedenjske vzorce” za razvoj mehanizmov, kot so neskončno pomikanje po vsebini ali odzivni sistemi všečkov.
Veljavni slovenski okvir in tehnološke rešitve
V Sloveniji trenutno veljajo določbe GDPR in zakona ZVOP-2, ki določata, da mladoletnik od 15. leta dalje lahko sam privoli v uporabo digitalnih storitev, mlajši od 15 let pa potrebujejo soglasje staršev ali skrbnika. Platforme lahko svoje starostne meje postavijo tudi višje, kar zanje pomeni dodatne obveznosti. Ponudniki digitalnih storitev, vključno s platformami družbenih omrežij in orodji umetne inteligence, lahko uvedejo tudi dodatne zaščitne omejitve.
Na ministrstvu poudarjajo, da je cilj evropskih tehničnih rešitev »zaščititi mladoletnike pred neprimernimi vsebinami in spletnimi stiki, preprečiti profiliranje otrok ter omogočiti starševski nadzor, ne da bi pri tem razkrivali identiteto posameznika«. Ob tem ostaja preverjanje starosti osrednji element nove evropske zakonodaje.
Ozaveščanje, usposabljanje in kampanje
Za zaščito mladoletnikov je po oceni ministrstva potreben celovit pristop, ki vključuje izobraževanje, razvoj digitalnih kompetenc, orodja starševskega nadzora in tehnološke mehanizme, ki lahko ob preverjeni starosti omejijo dostop do neprimernih vsebin.
V Sloveniji teče več kampanj, namenjenih otrokom in staršem. Ministrstvo sofinancira Center za varnejši internet, kamor sodijo Safe.si, TOM telefon in Spletno oko, ter podpira ozaveščevalne projekte, kot so „Ugrizni se v sovražni jezik“ (2022), „Premisli, nato stisni“ (2024) in „Odpikajmo nasilje“ (2025). Poleg tega prek javnih razpisov financira neformalna izobraževanja na področju digitalnih kompetenc in varne rabe interneta.
Na ministrstvu ob tem ocenjujejo, da družbena omrežja ostajajo pomemben del sodobne komunikacije, a morajo biti zaščitni mehanizmi za otroke jasni in enotni. Kot so dodali, Slovenija zato podpira uvedbo evropskih pravil preverjanja starosti, varne digitalne identitete ter celovit pristop k zaščiti otrok in mladostnikov.
Foto: Freepik
