Cene stanovanj v Sloveniji so se ob koncu leta znova močno zvišale, pri čemer država izstopa tudi v širšem evropskem primerjalnem prostoru. Po najnovejših podatkih Eurostata so se v četrtem četrtletju 2025 glede na prejšnje četrtletje zvišale za 5,1 odstotka, kar Slovenijo uvršča med države z najhitrejšo rastjo.
Na ravni Evropske unije so se cene v istem obdobju zvišale za 0,8 odstotka, v evrskem območju pa za 0,6 odstotka. Slovenija je tako na četrtletni ravni izrazito nad evropskim povprečjem, kar kaže na nadaljnje zaostrovanje razmer na domačem nepremičninskem trgu.
Na letni ravni so se cene stanovanj v Sloveniji zvišale za 5,8 odstotka. To je več kot v evrskem območju, kjer rast znaša 5,1 odstotka, in primerljivo z evropskim povprečjem, ki znaša 5,5 odstotka.
Slovenija med najhitrejšimi, Evropa razdeljena
V zadnjem četrtletju so cene stanovanj na letni ravni zrasle v kar 25 državah članicah EU, medtem ko je padec zabeležila le Finska, kjer so se znižale za 3,1 odstotka.
Najvišje rasti so zabeležile Madžarska z 21,2 odstotka, Portugalska z 18,9 odstotka in Hrvaška s 16,1 odstotka. Slovenija z 5,8 odstotka sodi v skupino držav z zmerno, a stabilno rastjo.
Bolj izrazita pa je bila dinamika na četrtletni ravni, kjer Slovenija s 5,1 odstotka izstopa kot ena najhitreje rastočih držav, pred Madžarsko (4,2 odstotka) in Portugalsko (4,0 odstotka). Višje rasti so zabeležile le posamezne države, med njimi Madžarska z 4,2 odstotka in Portugalska s 4,0 odstotka.
Na drugi strani so se cene v nekaterih državah tudi znižale. Francija je zabeležila padec za 0,7 odstotka, Finska za 0,5 odstotka in Estonija za 0,3 odstotka, kar kaže na precej različno sliko evropskega nepremičninskega trga.
Nihanja skozi leto, močan zaključek
Podatki kažejo, da je bila rast v Sloveniji skozi leto neenakomerna. V prvem četrtletju 2025 so se cene znižale za 2,0 odstotka, nato pa so v drugem četrtletju zrasle za 3,8 odstotka. V tretjem četrtletju je sledil ponovni padec za 1,1 odstotka, zadnje četrtletje pa je prineslo izrazit preobrat z rastjo 5,1 odstotka.
Takšna dinamika kaže na povečano nestanovitnost trga, kjer kratkoročna nihanja vse bolj vplivajo na gibanje cen.
Na ravni EU so bila gibanja bolj stabilna. Rast cen stanovanj je v letu 2025 postopno upadala z 1,4 odstotka v prvem četrtletju na 0,8 odstotka v zadnjem četrtletju, kar kaže na umirjanje trga na evropski ravni.
Pritisk na kupce ostaja
Podatki potrjujejo, da pritisk na kupce stanovanj ostaja, zlasti v državah, kjer rast presega evropsko povprečje. Slovenija sodi med trge, kjer se cene kljub vmesnim padcem še naprej hitro prilagajajo navzgor.
V kombinaciji z omejeno ponudbo in višjimi stroški financiranja to pomeni, da dostopnost stanovanj ostaja eden ključnih izzivov tudi v prihodnje.
