Na koprski tržnici je danes potekal ekološko-kulinarični dogodek Brez zavržkov, ki je povezal lokalne pridelovalce, strokovnjake in priznane slovenske kuharje. Namen dogodka je bil pokazati, da presežki hrane niso odpadek, temveč priložnost za uporabo.
Kot poroča STA, so bili na stojnicah lokalnih kmetov posebej označeni pridelki, ki na prvi pogled niso popolni, obiskovalci pa so jih lahko kupili. Iz teh sestavin so kuharski mojstri in ustvarjalci v živo pripravljali jedi ter tako predstavili drugačen pogled na sadje in zelenjavo, ki pogosto ostaneta neprodana zaradi videza ali oblike.
Kuharji opozorili na izgube hrane
Na dogodku so sodelovali Martina Breznik iz Hiše Raduha, Mojmir Šiftar iz restavracije Pen klub, Luka Košir iz Restavracije Grič, Rozana Prešern iz turističnega društva Šparžin, Tanja Plešivčnik Zelenko iz projekta Art kuha in Davorka Štefanec iz Zlatega zajca.
Košir je opozoril, da pri pripravi hrane pogosto po nepotrebnem nastajajo izgube. „Mislim, da bi se morale vse profesionalne kuhinje oz. vse restavracije tega zavedati,“ je dejal ob primeru zavrženih delov špargljev.
Šiftar je dodal, da lahko tudi olupki dobijo novo vrednost. „V današnjem primeru smo jih uporabili kot marinado,“ je povedal.
Breznik pa je poudarila, da bi lahko večino hrane porabili, če bi imeli več znanja in časa. „Ljudem primanjkuje časa, pogosto pa tudi kuharskega znanja. Zato smo tu mi,“ je dejala.
Ministrstvo: ključna je organizacija
Dogodek je potekal na pobudo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Zadrugo Agraria, Visit Koprom in ekipo Brez zavržkov. Udeležila se ga je tudi ministrica Mateja Čalušić.
Po navedbah ministrstva je poudarila pomen odgovornega ravnanja s hrano. „Pomembno je, da se bolje organiziramo, da redno preverjamo zaloge, načrtujemo tedenski jedilnik, pripravimo nakupovalni seznam, poznamo roke uporabe in hrano pravilno shranjujemo. Že s tem lahko bistveno podaljšamo njeno obstojnost. Vsi živimo v hitrem tempu, vendar je prav organiziranost ključna.“
V Sloveniji več kot 168.000 ton odpadne hrane
Po zadnjih podatkih smo v Sloveniji leta 2024 zavrgli 168.318 ton hrane, kar pomeni približno 79 kilogramov na prebivalca.
Skoraj polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, kjer pogosto konča tudi hrana, ki bi jo bilo še mogoče porabiti.
