Ob današnji veliki noči so po cerkvah zjutraj in dopoldne potekala slovesna bogoslužja. Slovenski škofje so v pridigah izpostavili pomen upanja, vere in družbene odgovornosti v času negotovosti.
Kot poroča STA, so opozorili tudi na razdeljenost družbe, pomanjkanje zaupanja ter poudarili potrebo po dialogu, notranji poglobitvi in aktivni vlogi posameznika v skupnosti.
Vera kot odgovor na razdeljenost
V pridigi pri vstajenjski maši v novomeški stolnici je predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje dejal, da velika noč oznanja zmago življenja nad smrtjo, luči nad temo, ljubezni nad grehom.
Ob evangeljskem opisu praznega groba je izpostavil pomen notranjega uvida, ko videno postane pot do vere. Opozoril je, da sodobni človek vidi veliko, a pogosto ostaja na površini, medtem ko vera zahteva globlji pogled in osebni odnos.
Poseben poudarek je namenil družbeni vlogi vere. “Vera vedno oblikuje življenje, odnose in družbo. Ni zaprta v zasebnost, ampak je ustvarjalna moč v zgodovini,” je dejal.
Kristjani so po njegovih besedah poklicani, da vero živijo tudi v javnem prostoru – v družinah, na delovnih mestih, v politiki in kulturi. Pri tem pa ne gre za prevlado, temveč za odgovorno služenje skupnemu dobremu.
Opozoril je tudi na razmere v sodobnem svetu, kjer se “rušijo temelji zaupanja”, družbo pa zaznamujejo razdeljenost, manipulacije in relativizacija vrednot.
“Vera tako ne oddaljuje od sveta, temveč človeka vanj še bolj pošilja. Velikonočna vera odpira prostor dialoga tam, kjer so delitve, in gradi mostove tam, kjer so zidovi. Vabi nas, da postanemo ljudje sprave, resnice in upanja,” je dejal.
Krščanstvo kot konkreten dogodek
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je poudaril, da krščanska vera temelji na konkretnem dogodku, ne na idejah.
“Krščanstvo se rodi tukaj: ni ideologija, ni filozofski sistem, temveč se začenja z dogodkom velike noči,” je dejal.
Velikonočno jutro po njegovih besedah odvali kamen nevere ter prinaša svetlobo in zmago življenja. “To pa je tisto, kar postaja vir moči, da se lahko tudi mi soočamo z vsemi preizkušnjami, ki nas doletijo na naši poti.”
Opozoril je tudi na družbeni kontekst, kjer prevladujejo negativne novice in strah.
“Prve strani novic polnijo slabe novice, ki se dobro prodajo, kajti z njimi se da ljudi manipulirati, ustrahovati in usmerjati. Velikonočno sporočilo pa to presega, saj prinaša drugačno perspektivo – upanje in zaupanje v končno zmago dobrega,” je poudaril.
Vernike je pozval, naj sporočilo o vstajenju prenesejo v vsakdanje življenje kot pričevanje upanja.
Več sporov kot ponujenih dlani
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pridigi v ljubljanski stolnici izpostavil širšo družbeno sliko.
Živimo v času, “v katerem je več pesti kot ponujenih dlani, več sporov kot oljčnih vejic, več zaprtega obzorja kot zarij vstajenja, zato je sporočilo, da je gospod vstal in živi, še toliko pomembnejše in potrebnejše”, je dejal.
Po njegovih besedah so ljudje danes podobno kot učenci vabljeni, da ne izgubijo upanja.
“Jezus vsakega izmed nas čaka pri grobu našega žalovanja, na poti našega bega, v dvorani naših strahov, da se nam pridruži, da se nam odprejo oči, da ga spoznamo in ga gremo oznanjat,” je dejal.
Ljudi je pozval, naj tudi v težkih življenjskih okoliščinah ne obupajo, temveč aktivno iščejo smisel, oporo in notranjo moč.
