Grčija izgublja ključni naravni vir vode: snežna odeja v gorah se je v zadnjih štirih desetletjih skrčila za 58 odstotkov, kar že vpliva na reke, kmetijstvo in oskrbo z vodo v poletnih mesecih.
Snežna odeja v grških gorah, ki deluje kot naravni rezervoar za skupnosti, kmetijstvo in ekosisteme, se hitro zmanjšuje. Raziskava mednarodne ekipe pod vodstvom Univerze v Cambridgeu kaže na poslabševanje razmer v eni najbolj sušnih regij Evrope, kjer je voda že tradicionalno omejen vir.
Temperatura, ne padavine: ključni razlog za upad
Raziskovalci so združili satelitske posnetke, podnebne podatke, zemljevide terena in metode umetne inteligence ter analizirali razvoj snežne odeje med letoma 1984 in 2025. Ugotovili so, da je glavni vzrok za upad naraščanje temperatur, ne pa spremembe v količini padavin.
Višje temperature pomenijo, da na večjih nadmorskih višinah padavine vse pogosteje padajo kot dež in ne sneg. S tem se izgublja ključna funkcija snega kot počasnega vira vode, ki se postopno sprošča skozi pomlad in poletje ter napaja reke, jezera in podtalnico.
Snežna sezona se poleg tega začne pozneje in konča prej, kar dodatno zmanjšuje količino vode v najbolj kritičnih mesecih.
Umetna inteligenca zapolnila vrzeli v podatkih
Ker je opazovanje snežne odeje v gorah pogosto oteženo zaradi oblačnosti in senc, so raziskovalci razvili orodje snowMapper. Gre za model strojnega učenja, ki na podlagi temperature, padavin, nadmorske višine in preteklih podatkov napoveduje, ali je bil na določen dan prisoten sneg.
Algoritem je bil treniran na tisočih terenskih meritev iz Alp in Pirenejev, nato pa uporabljen za analizo desetih najvišjih grških gora. Rezultat so dnevni zemljevidi snežne odeje z ločljivostjo 100 metrov za več kot štiri desetletja.
Raziskovalci poudarjajo, da je model kljub omejenim lokalnim podatkom v Grčiji deloval natančno, kar kaže na možnost uporabe tudi v drugih slabo raziskanih gorskih območjih.
Posledice za vodo, kmetijstvo in energijo
Izguba snežne odeje neposredno vpliva na vodni sistem. Sneg deluje kot naravni akumulator: voda se v njem shranjuje pozimi in se nato postopno sprošča v toplejših mesecih. Brez tega procesa lahko voda hitreje odteče, tveganje za sušo poleti pa se poveča.
To vpliva na namakanje, proizvodnjo hidroelektrične energije in oskrbo gospodinjstev. V državi z omejenimi vodnimi viri tak trend pomeni dodatni pritisk na že obremenjene sisteme.
Raziskava kaže tudi, da Grčija izgublja snežno odejo hitreje kot številna druga evropska gorska območja. Stopnja upadanja in rast temperatur presegata običajno naravno podnebno spremenljivost.
Raziskovalci napovedujejo, da bodo v naslednji fazi analizirali, kako se bodo te spremembe odrazile v celotnem vodnem ciklu in kakšna bo razpoložljivost vode do konca stoletja.
