Podjetje Starlink je napovedalo, da bo leta 2026 izvedlo obsežno prilagoditev orbitalnih višin dela svoje satelitske flote. Ukrep utemeljujejo z večjo skrbjo za varnost v nizki zemeljski orbiti in z zmanjševanjem tveganja trkov med vse številčnejšimi objekti nad Zemljo.
Po navedbah podjetja bo približno 4.400 satelitov, ki trenutno krožijo na višini okoli 550 kilometrov, postopno prestavljenih na nižjo orbito pri približno 480 kilometrih nad Zemljino površino. Spremembe bodo potekale postopoma skozi leto 2026.
Znižanje orbitalne višine ima več posledic. Ena ključnih je krajši čas, ki ga satelit potrebuje za razpad ob koncu svoje operativne življenjske dobe. Po ocenah podjetja se ta čas skrajša za več kot 80 odstotkov, kar pomeni hitrejše odstranjevanje neaktivnih satelitov iz orbite in manjše tveganje za nastanek dodatnih vesoljskih odpadkov.
Hkrati bo z ukrepom zmanjšano število satelitov, ki delujejo na višinah pod 500 kilometrov, kjer je promet že zdaj izrazito gost. Prav ta del orbite velja za enega najbolj obremenjenih, saj se tam križajo poti številnih komercialnih in znanstvenih plovil.
Varnost pred nepredvidenimi manevri
V podjetju poudarjajo tudi varnostni vidik. Premik satelitov na nižjo orbito naj bi zmanjšal nevarnosti, ki nastajajo zaradi neusklajenih manevrov drugih satelitskih operaterjev ali zaradi novih izstrelitev. Vse večja gneča v nizki zemeljski orbiti namreč povečuje verjetnost bližnjih srečanj med objekti, kar zahteva pogoste korekcije tirnic.
Takšne prilagoditve se izvajajo samodejno, na podlagi podatkov nacionalnih in mednarodnih sistemov za sledenje objektom v vesolju. Sateliti se ob zaznani nevarnosti približevanja drugemu objektu začasno umaknejo z manevrom, ki zmanjša možnost trka.
Opozorilo po decembrskem incidentu
Napovedani ukrepi sledijo tudi redkemu dogodku decembra, ko je eden od satelitov Starlink v orbiti ustvaril manjšo količino odpadkov in začasno prekinil komunikacijo z drugim vesoljskim plovilom na višini okoli 418 kilometrov. V podjetju so takrat sporočili, da bodo primer podrobno analizirali in preverili vzroke za incident.
Dogodek je dodatno opozoril na občutljivost razmer v nizki zemeljski orbiti, kjer že manjša napaka lahko povzroči verižno reakcijo in poveča količino nevarnih delcev.
Število objektov hitro narašča
Po ocenah Evropske vesoljske agencije v nizki zemeljski orbiti, na višinah do 2.000 kilometrov, trenutno kroži približno 40.000 objektov. Od tega jih je okoli 11.000 aktivnih satelitov ali drugih koristnih tovorov, preostalo pa predstavljajo neaktivni deli in odpadki.
Med aktivnimi sateliti ima pomemben delež prav Starlink, saj jih je po zadnjih razpoložljivih podatkih več kot 9.300. Poleg večjih kosov strokovnjaki opozarjajo tudi na manjše delce: v orbiti naj bi bilo več kot 1,2 milijona objektov, večjih od 1 centimetra, kar zadostuje za povzročitev resne ali celo katastrofalne škode ob trku.
Vse več manevrov za izogibanje
Z naraščanjem števila satelitov se povečuje tudi število potrebnih varnostnih manevrov. Po podatkih raziskovalcev s področja aeronavtike je Starlink med decembrom 2024 in majem 2025 izvedel več kot 144.000 manevrov za zmanjšanje tveganja bližnjih srečanj z drugimi objekti. To predstavlja približno 200-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim primerljivim obdobjem.
Strokovnjaki opozarjajo, da je tak trend neposredna posledica večje gostote prometa v orbiti in hitrega širjenja satelitskih konstelacij. Prav zato se vprašanje upravljanja vesoljskega prometa in odgovornega ravnanja z orbito vse pogosteje pojavlja tudi na mednarodni ravni.
