Izstrelitev rakete Falcon 9 iz oporišča Vandenberg v Kaliforniji na prvi pogled ni izstopala – še ena v nizu številnih misij, s katerimi SpaceX redno širi svoje satelitsko omrežje. V orbito je tokrat poslal 25 novih satelitov Starlink.
A prav ta izstrelitev pomeni prelomnico.
Po podatkih harvardskega astronoma Jonathana McDowella je število aktivnih satelitov Starlink preseglo 10.000. Gre za številko, ki v praksi pomeni največjo umetno infrastrukturo, kar jih trenutno kroži okoli Zemlje.
Projekt, ki je bil sprva predstavljen kot rešitev za globalni dostop do interneta, se je v nekaj letih razvil v sistem, ki neposredno vpliva tudi na znanstveno opazovanje vesolja.
Kot navaja Futurism, so bili prvi sateliti izrazito svetli. Na nočnem nebu so puščali sledi, ki so jih ljudje pogosto opazili s prostim očesom, v nekaterih primerih pa celo zamenjali za neznane leteče pojave.
Težava svetlobnega onesnaženja ostaja
SpaceX je na kritike reagiral in v naslednjih generacijah satelitov uvedel spremembe – temnejše površine, premaze in konstrukcijske prilagoditve, ki zmanjšujejo odboj svetlobe.
Vpliv se je s tem res zmanjšal, vendar težava ni izginila.
Astronomi opozarjajo, da število satelitov raste hitreje, kot se izboljšujejo rešitve. Posamezen satelit je morda manj moteč kot nekoč, a skupni učinek je vse večji.
To pomeni, da opazovanje vesolja postaja zahtevnejše, zlasti pri dolgih ekspozicijah in občutljivih meritvah.
Načrt, ki presega vse dosedanje razsežnosti
Če je današnje stanje že zahtevno, prihodnji načrti sprožajo še več vprašanj.
SpaceX je januarja pri ameriški zvezni komisiji za komunikacije vložil vlogo za postavitev do milijon dodatnih satelitov. Ti naj ne bi služili zgolj komunikaciji, temveč bi delovali kot orbitalni podatkovni centri za podporo umetni inteligenci.
Po poročanju Space.com so astronomi na načrt reagirali z zaskrbljenostjo. John Barentine, svetovalec za temno nebo, opozarja, da takšen razvoj pomeni odmik od dosedanjih prizadevanj za omejevanje vpliva na astronomijo.
„Zdi se, da to spodkopava naše dosežke v zadnjih nekaj letih,“ je dejal in dodal, da so dosedanji kompromisi vsaj delno omilili vpliv satelitov na opazovanje neba.
Skupina astronomov je zato pri regulatorju vložila tudi uradne ugovore.
Sateliti, ki bodo vidni tudi opolnoči
Posebno skrb vzbuja zasnova prihodnjih orbit.
Namesto da bi sateliti del časa preživeli v Zemljini senci, naj bi bili v orbitah, kjer bodo večinoma osvetljeni s sončno svetlobo. To pomeni, da bi bili vidni tudi ponoči, ko astronomi izvajajo ključna opazovanja.
Barentine opozarja, da gre za nov tip izziva, s katerim se astronomija doslej še ni soočila. Povečanje števila stalno vidnih objektov bi lahko bistveno spremenilo kakovost opazovalnih podatkov.
Vprašanja o vplivu na ozračje
Poleg svetlobnega onesnaženja znanstveniki opozarjajo tudi na okoljske posledice.
Sateliti po koncu življenjske dobe zgorijo v atmosferi, pri tem pa sproščajo različne snovi, med drugim aluminijeve okside in litij. Ob bistveno večjem številu satelitov bi se lahko količina teh snovi občutno povečala.
Po nekaterih ocenah bi ob takšnem obsegu prometa lahko v atmosfero vsakih nekaj minut vstopilo novo vesoljsko plovilo.
Raziskave o dolgoročnih posledicah še potekajo, vendar prve analize nakazujejo, da bi lahko takšen trend vplival tudi na procese v ozonskem plašču.
Hiter postopek in vse več nasprotovanja
SpaceX je v vlogi pri FCC zaprosil za pospešeno presojo vplivov na okolje. Regulator je postopek odprl precej hitreje kot običajno, kar je dodatno spodbudilo razpravo.
Po poročanju CBC je večina odzivov javnosti kritična. Med približno 1000 komentarji prevladujejo pozivi, naj se projekt ustavi ali temeljito preuči.
Tudi v znanstveni skupnosti so opozorila vse glasnejša. Aaron Boley z Univerze v Britanski Kolumbiji poudarja, da se je število satelitov v nekaj letih povečalo z nekaj tisoč na več kot 10.000.
„To je zdaj že onkraj vsega,“ opozarja in dodaja, da bi lahko tak razvoj dolgoročno vplival na uporabo in dostop do vesolja.
