Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović meni, da ustavna pritožba poslanske skupine Svoboda na sklep o njegovi izvolitvi zaradi označevanja glasovnic na tajnem glasovanju pravno ne vzdrži. Po njegovem mnenju jasno izraženi volji na glasovnici ni mogoče oporekati, zato zadeva ne sodi v presojo ustavnega sodišča.
Ob tem je dodal, da mu “iskreno godi”, da je postal “glavna vsebina tako velike stranke”.
Poslanska skupina Svoboda je napovedala ustavno pritožbo zoper sklep o izvolitvi predsednika državnega zbora ter pobudo za oceno ustavnosti poslovnika DZ.
Kot razlog navajajo označevanje glasovnic na tajnem glasovanju, s čimer naj bi bil po njihovem mnenju izničen institut tajnega glasovanja in poseženo v ustavno zagotovljeno svobodo poslanskega mandata.
Napoved ustavne presoje
Ustavnemu sodišču bodo predlagali razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve državnemu zboru v ponovno odločanje. Poslanka Svobode Alenka Bratušek je dejala, da so svoje korake že izvedli in da bo o zadevi odločalo ustavno sodišče. Ob tem je ocenila, da bodo stranke “desne koalicije” deležne tudi klicev iz sestrske stranke v Bruslju.
Stevanović vztraja, da za ustavno pritožbo ni pravne podlage.
“Žalosti me, da so očitno ljudje iz prejšnjega mandata navajeni, da ne potrebujejo pravnih strokovnjakov in pravnih nasvetov,” je dejal in ponovil, da jasno izražena volja na glasovnici ne more biti predmet izpodbijanja.
Razhajanja med opozicijo
V SD in Levici se ustavni pritožbi niso pridružili. Poslanka SD Andreja Katič in sokoordinator Levice Luka Mesec sta zavrnila očitke o kršitvi tajnosti glasovanja, ker poslanci obeh strank niso prevzeli glasovnic.
“Mi smo s tem javno izrazili nestrinjanje z vsemi postopki. Je pa zanimivo, če vprašate, kdo je narisal križec, krogec, pikico, da tega ne upajo povedati. Mi smo s tem dejanjem javno povedali, kakšna je naša odločitev,” je dejala Katič.
Mesec pa je dodal, da gre za “povsem legitimno pravico vsakega poslanca in vsake poslanske skupine, da se posluži tovrstne obstrukcije”.
Odločitev za ustavno pritožbo prihaja po razkritju STA o označevanju glasovnic na tajnem glasovanju o predsedniku DZ. Del glasovnic v njegovo podporo je bil označen, pri čemer je bilo prepoznati tri različne vrste oznak. Primerjava kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resnice.
