Medtem ko se v večini obalnih regij sveta morska gladina zaradi segrevanja ozračja zvišuje, bi se lahko okoli Grenlandije v prihodnjih desetletjih zgodilo nasprotno. Znanstveni modeli kažejo, da bi se lahko gladina morja ob obalah tega avtonomnega ozemlja Danske do konca stoletja celo znižala, kljub nadaljnjemu taljenju tamkajšnje ledene plošče.
Na to opozarja študija raziskovalcev z observatorija Lamont-Doherty, ki deluje v okviru Podnebne šole Univerze Columbia, objavljena v znanstveni reviji Science Communications. Po izračunih raziskovalne skupine bi se lahko ob nizkih emisijah toplogrednih plinov morska gladina do leta 2100 znižala za približno 0,9 metra, v primeru visokih emisij pa celo za do 2,5 metra.
Ključni razlog za ta pojav je odziv kopnega na izgubo mase ledene plošče. Ko se več kilometrov debela plast ledu tanjša, se podlaga začne dvigovati, saj ni več izpostavljena ogromni teži. Gre za pojav, ki ga geofiziki opisujejo kot ledeniško izostatično prilagoditev.
Soavtorica raziskave Jacqueline Austermann je ta proces ponazorila s primerjavo s spominsko peno, ki se po razbremenitvi počasi vrne v prvotno obliko. Po njenem pojasnilu je del današnjega dvigovanja posledica tako sodobnega kot tudi zgodovinskega taljenja ledu, ki se je začelo že ob koncu zadnje ledene dobe.
Ob tem ima ledena plošča tudi neposreden vpliv na razporeditev morske vode. „Ko je ledena plošča zelo velika, s svojo maso gravitacijsko privlači vodo proti obali,“ je pojasnila vodilna avtorica študije Lauren Lewright. „Ko masa ledu upada, ta privlačnost slabi, zato se morska gladina v bližini obale dodatno znižuje.“
Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko kombinacija dvigovanja kopnega in zmanjšane gravitacijske privlačnosti ledu predstavljala do 30 odstotka celotnega predvidenega padca morske gladine ob grenlandski obali.
Posledice za obalne skupnosti in infrastrukturo
Čeprav se znižanje morske gladine morda zdi pozitivno v primerjavi z grožnjami poplav drugod po svetu, ima tudi ta proces svoje praktične posledice. Naselja, pristanišča in infrastruktura na Grenlandiji so bila zgrajena glede na današnjo obalno linijo, kar pomeni, da bi se lahko ob nadaljnjem zniževanju gladine znašla vse bolj oddaljena od morja.
„Največje spremembe bodo občutile lokalne skupnosti, vpliv pa bo segel tudi na pomorske poti, ribištvo in delovanje pristanišč,“ je opozorila Austermann. Spremembe obalne linije bi lahko zahtevale prilagoditve v prometni in oskrbovalni infrastrukturi, kar je za oddaljena arktična območja logistično zahtevno.
Spremembe morske gladine bi lahko vplivale tudi na dostopnost nekaterih območij, kjer so prisotna rudna bogastva. Lažji dostop do kopnega bi lahko pospešil interes za izkoriščanje naravnih virov, kar že dalj časa vzbuja zanimanje večjih držav.
Po drugi strani raziskovalci opozarjajo, da bi lahko znižanje morske gladine v teoriji nekoliko upočasnilo drsenje nekaterih ledenikov v ocean, kar bi lahko lokalno zmanjšalo hitrost njihovega umikanja. Vendar za zdaj ni jasno, ali bo napovedani padec gladine zadosten, da bi imel ta učinek pomemben vpliv na stabilnost ledenikov.
Avtorji študije zato poudarjajo, da grenlandski primer ne pomeni omilitve globalnih posledic segrevanja ozračja, temveč gre za regionalno posebnost, ki je posledica razmerja med taljenjem ledu, odzivom kopnega in prerazporeditvijo morske mase.
