Evropska komisija je Sloveniji znižala napoved letošnje gospodarske rasti in hkrati zvišala pričakovano inflacijo. Po novi spomladanski gospodarski napovedi naj bi slovenski bruto domači proizvod letos zrasel za 1,9 odstotka, kar je za 0,5 odstotne točke manj od novembrske ocene. Inflacija naj bi medtem dosegla 3,5 odstotka.
Kljub znižanju napovedi naj bi Slovenija še naprej rasla hitreje od povprečja Evropske unije. Evropska komisija za EU letos napoveduje 1,1-odstotno gospodarsko rast, za območje z evrom pa 0,9-odstotno.
Evropska komisija ocenjuje, da bo slovensko gospodarstvo letos poganjala predvsem domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev naj bi podpirali visoka zaposlenost, nadaljnja rast plač in zviševanje minimalne plače ter plač v javnem sektorju. Potrošnja gospodinjstev naj bi letos zrasla za 2,1 odstotka, prihodnje leto pa za 2,8 odstotka.
Nominalne plače naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, medtem ko naj bi skupni stroški dela v gospodarstvu zrasli za 4,5 oziroma 3,3 odstotka.
Primanjkljaj nad mejo evropskih pravil
Evropska komisija opozarja tudi na nadaljnje poslabšanje javnih financ. Primanjkljaj države naj bi letos dosegel 3,3 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa 3,5 odstotka, kar pomeni, da bo Slovenija ostala nad zgornjo mejo treh odstotkov iz evropskih fiskalnih pravil.
Še višji naj bi bil strukturni primanjkljaj, ki naj bi letos dosegel 3,7 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa 3,9 odstotka.
Evropska komisija ob tem v izračune še ni vključila učinkov interventnega zakona za razvoj Slovenije. Po ocenah Komisije bi lahko imel zakon letos dodatni negativni javnofinančni učinek med 0,5 in enim odstotkom BDP-ja, pritisk na javne finance pa bi se lahko nadaljeval tudi v letu 2027.
Javni dolg naj bi letos znašal 64,9 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa 65,1 odstotka.
Izvoz pod pritiskom zaradi dražje energije in stroškov dela
Negativen naj bi ostal tudi prispevek zunanje menjave. Evropska komisija opozarja na slabšanje cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od produktivnosti ter višjih cen energije in surovin.
Izvoz naj bi letos zrasel za 1,6 odstotka, uvoz pa za 2,7 odstotka. Prihodnje leto Evropska komisija pričakuje 2,1-odstotno rast izvoza in 2,4-odstotno rast uvoza.
Na trgu dela naj bi razmere ostale napete. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi letos in prihodnje leto znašala 3,8 odstotka, zaposlenost pa naj bi po lanskem rahlem upadu ostala na zgodovinsko visokih ravneh.
Evropska komisija znižala tudi napoved rasti EU-ja
Evropska komisija je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu znižala tudi napoved gospodarske rasti za celotno Evropsko unijo. Gospodarstvo EU-ja naj bi letos zraslo za 1,1 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj od novembrske napovedi.
Inflacija v EU-ju naj bi letos dosegla 3,1 odstotka, v območju z evrom pa 3,0 odstotka.
Evropski komisar Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi napovedi opozoril, da je konflikt na Bližnjem vzhodu sprožil nov energetski šok, ki povečuje inflacijske pritiske, slabša gospodarsko zaupanje in dodatno obremenjuje javne finance držav članic.
