Znanstveniki Univerze Cornell so odkrili genetske sprožilce, ki vplivajo na različen razvoj moških in ženskih zarodkov že teden dni po oploditvi. Kot so zapisali v reviji Cell & Bioscience, imajo ugotovitve posledice za razumevanje zdravja ljudi, izboljšanje metod oploditve z biomedicinsko pomočjo ter za trajnost mlečne industrije.
Raziskovalci so v laboratoriju vzgojili goveje zarodke, jim določili genetski spol in analizirali zaporedja RNK, da bi spremljali izražanje genov. Ugotovili so, da moški zarodki dajejo prednost genom, povezanim z energijsko presnovo, zaradi česar rastejo hitreje. Ženski zarodki pa so kazali močnejšo aktivacijo genov, povezanih z diferenciacijo spolnih žlez in imunskimi procesi.
Docentka Jingyue „Ellie“ Duan, soavtorica raziskave, je pojasnila: „Spolna razlika je bila dejavnik, ki je bil v številnih študijah in kliničnih preskušanjih pogosto prezrt. Vendar smo ugotovili, da se moški in ženski zarodki razlikujejo že v zgodnjih fazah, še preden nastopijo vplivi spolnih hormonov.“
Razlike ne izvirajo le iz hormonov
Po besedah Duan je prav napredek v tehnologiji sekvenciranja genoma omogočil celostno preučevanje zgodnjih razvojnih faz. „Naši podatki kažejo, da so razlike med spoloma zapisane v genomu, ne zgolj posledica hormonov ali zunanjih dejavnikov,“ je poudarila.
Dodala je, da ima to pomembne posledice za razumevanje bolezni, ki se pri moških in ženskah kažejo različno, med drugim Alzheimerjeve bolezni, srčno-žilnih obolenj in avtoimunskih motenj. „Rodimo se s spolno specifično genetsko regulacijo, ki vpliva na celično vedenje, razvoj imunskega sistema in potek staranja,“ je dejala.
Pomen za IVF in mlečno industrijo
Govedo je po navedbah raziskovalcev učinkovit model za razumevanje človeškega zdravja, hkrati pa imajo tovrstne raziskave neposreden pomen za živinorejo. Ker se mlečna industrija močno zanaša na umetno oploditev, lahko poznavanje razlik v razvoju zarodkov pripomore k večji uspešnosti reprodukcije in s tem k trajnostnemu kmetijstvu.
Pri raziskavi je Duanov laboratorij sodeloval s skupino Soon Hon Cheonga z Veterinarske fakultete Cornella, ki preučuje reproduktivno medicino in tehnike asistirane reprodukcije. Kot je poudarila Duan, projekt ne bi bil mogoč brez povezovanja ekspertize na področju funkcionalne genomike in kliničnih veterinarskih znanosti.
Raziskovalci načrtujejo, da bodo delo razširili na obdobje od oploditve do osmega dne razvoja, da bi še podrobneje preučili, kako se razlike med spoloma oblikujejo v najzgodnejših fazah.
Foto: Freepik
