Znanstveniki Mednarodne univerze Florida (FIU) so v novi raziskavi ugotovili, da lahko t. i. „superhabitati“ igrajo ključno vlogo pri dolgoročnem ohranjanju morskih psov. Gre za posebna območja, ki na razmeroma majhnem prostoru združujejo vse ključne življenjske potrebe teh plenilcev, od prehranjevanja in počitka do parjenja in kotitve mladičev. Študija, objavljena v reviji Biological Conservation, kot primer izpostavlja kanal Fakarava v Francoski Polineziji.
Fakarava je atol v osrčju Francoske Polinezije, kjer ozek kanal povezuje laguno z odprtim oceanom. Čeprav se na prvi pogled zdi le slikovit odsek turkizne vode, je v resnici izjemno pomemben ekosistem. V njem živi približno 500 sivih grebenskih morskih psov, ki v tem prostoru izkazujejo skoraj vsa vedenja, povezana z njihovim življenjskim ciklom.
Raziskovalna ekipa, ki jo je vodil izredni profesor FIU Yannis Papastamatiou, je s pomočjo neposrednih opazovanj in posebnih sledilnih naprav – biologgerjev – dokumentirala prehranjevanje, počitek v plimskih tokovih, paritveno vedenje, prisotnost mladičev ter celo redek trenutek kotitve. Prav tako so znanstveniki opazili uporabo „čistilnih postaj“, kjer manjše ribe odstranjujejo zajedavce z morskih psov.
„Z varovanjem takšnih edinstvenih koridorjev bi lahko zaščitili nesorazmerno veliko število morskih psov in jim zagotovili celovit življenjski cikel na omejenem območju,“ je dejal Papastamatiou.
Pomen majhnih, a izjemnih habitatov
Ohranjanje morskih psov je zahtevno, saj so to zelo mobilne živali, ki pogosto prepotujejo ogromna morska območja. Do zdaj so naravovarstvena prizadevanja večinoma temeljila na velikih zavarovanih območjih. Koncept superhabitatov pa prinaša novo razsežnost – osredotočanje na manjša, a za vrste ključna območja.
Papastamatiou ob tem opozarja, da superhabitati ne morejo nadomestiti široko zastavljenih zaščitenih območij, lahko pa jih učinkovito dopolnjujejo. „Ne vemo, kako redki so ti superhabitati. Kanal Fakarava je morda edinstven, a verjamem, da obstajajo še drugi, ki jih še nismo odkrili,“ je dodal.
Zakaj je Fakarava tako pomembna
Kanal Fakarava je del biosfernega rezervata, ki ga priznava Unesco. Kljub svoji majhnosti nudi vrsto ugodnih pogojev: obilje rib, ki so plen morskih psov, močne plimske tokove, ki prinašajo kisik, in območja, primerna za počitek. Prav kombinacija teh dejavnikov ustvarja pogoje, v katerih morski psi preživijo kar 90 odstotkov svojega časa.
Znanstveniki so ob tem poudarili, da kakovost habitata pogosto preseže njegovo velikost. Čeprav gre za majhno območje, njegova funkcionalnost omogoča, da postane središče celotne populacije.
Raziskava FIU nakazuje, da bi lahko iskanje in zaščita superhabitatov postalo ena od prihodnjih strategij za ohranjanje morskih psov, katerih populacije so zaradi pretiranega ribolova in izgube habitatov marsikje ogrožene. Tak pristop bi omogočil bolj ciljno in učinkovito zaščito ključnih območij, ki podpirajo celoten življenjski cikel teh plenilcev.
„Superhabitati so morda redki, a njihova vrednost je izjemna. Če jih bomo znali pravočasno prepoznati in vključiti v načrte ohranjanja, lahko bistveno prispevamo k dolgoročnemu preživetju morskih psov,“ je sklenil Papastamatiou.
Raziskava tako prinaša novo perspektivo v razpravi o ohranjanju oceanov in vrst, ki so ključne za uravnoteženost morskih ekosistemov.
Vir: Mednarodna univerza Florida, Biological Conservation.
Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
