Podnebne spremembe v polarnih regijah so po mnenju raziskovalcev Univerze v Exeterju premalo prepoznan dejavnik globalnih zdravstvenih tveganj. Mednarodna ekipa pod vodstvom profesorice Gail Whiteman opozarja, da posledice segajo daleč preko Arktike in Antarktike – vplivajo na prehransko varnost, bolezni, duševno zdravje in infrastrukturo po vsem svetu.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Ambio, predstavlja celovit okvir, ki povezuje fizične spremembe v polarnih območjih s širšimi zdravstvenimi posledicami. „Polarne spremembe niso oddaljena kriza,“ je poudarila Netra Naik, raziskovalka v Arctic Basecampu in glavna avtorica študije. „Naš pregled kaže, da imajo taljenje ledenih plošč, dvig morske gladine in spremembe vremenskih vzorcev zapletene posledice, ki vplivajo na globalno zdravje. To ni le okoljski problem, temveč tudi zdravstvena kriza,“ je dodala.
Po ugotovitvah raziskovalcev se polarne regije segrevajo dvakrat hitreje kot preostali del planeta, kar sproža t. i. povratne zanke in kaskadne učinke, ki lahko vplivajo na zdravje po vsem svetu. Oslabeli zračni curki in moteni oceanski tokovi povečujejo tveganje za ekstremne vremenske dogodke, kar prinaša več poškodb, smrti in duševnih motenj.
„Arktika brez ledu bo verjetno povečala pogostost in intenzivnost pojavov El Niño,“ so pojasnili avtorji. To bi lahko povzročilo hujše vročinske valove v tropskih območjih, kar povečuje število bolezni srca, ožilja in ledvic. Dvig morske gladine pa po njihovih besedah pomeni večjo slanost podtalnice in onesnaženje pitne vode, kar lahko vodi v preeklampsijo, povečano smrtnost novorojenčkov in večjo pojavnost raka.
Širjenje bolezni in grožnje arktičnim skupnostim
Zaradi sprememb podnebja se bolezni, ki jih prenašajo žuželke in živali – kot so vibrioza, denga in lajmska borelioza – širijo v severne regije, ki prej niso bile ogrožene. Poplave, ki jih pospešuje taljenje polarnega ledu, povečujejo širjenje vodenih bolezni, kot sta kolera in tifus, ter poslabšujejo težave z dihali.
Na samem severu so ogroženi permafrost, morski led in infrastruktura, kar povečuje tveganje za sproščanje dolgo ujetih onesnaževal ali celo starodavnih virusov, kot je virus gripe iz leta 1918. „Spremembe v oceanskem ekosistemu vplivajo tudi na prehrano arktičnih skupnosti, kar povečuje stopnjo podhranjenosti, bolezni ledvic in srčno-žilne zaplete,“ so poudarili raziskovalci.
Raziskava poziva k vključitvi zdravstvenih tveganj, povezanih s polarnimi spremembami, v javnozdravstveno načrtovanje in politične strategije. Novi okvir jasno povezuje fizične spremembe v polarnih regijah z njihovimi neposrednimi in posrednimi učinki na zdravje.
Profesorica Whiteman, Hoffmannova profesorica za pospeševanje ukrepov za naravo in podnebje, je opozorila, da „preziranje teh gonilnih sil bolezni in smrtnosti ni več možnost“. Dodala je: „Potrebujemo močnejše mednarodno sodelovanje med podnebnimi znanstveniki, zdravstvenimi delavci in strokovnjaki za podatke, da preprečimo škodo in pripravimo zdravstvene sisteme na prihodnje izzive.“
Foto: Pixabay
