Globalno segrevanje bi lahko povzročilo več kot le dvig morske gladine in ekstremne vremenske pojave. Po navedbah raziskovalcev z Univerze v Wisconsinu-Madisonu obstaja verjetnost, da bi se zaradi taljenja ledenikov sprožila povečana in eksplozivna vulkanska dejavnost po vsem svetu. Ugotovitve nove študije so bile predstavljene na letošnji konferenci o geokemiji Goldschmidt.
Ekipa znanstvenikov je v raziskavi analizirala šest vulkanov v južnem Čilu in ugotovila, da je debela ledena odeja v času zadnje ledene dobe, pred približno 20.000 leti, močno zavirala vulkansko dejavnost. Z uporabo naprednih geokronoloških metod so razkrili, da se je v tem času pod površjem kopičil velik rezervoar magme. Ko pa so se ledene plošče začele umikati, je sprostitev pritiska omogočila širjenje plinov v magmi, kar je vodilo do eksplozivnih izbruhov.
“Naše ugotovitve kažejo, da so ledeniki v preteklosti delovali kot naravna zavora vulkanske aktivnosti,” je dejal Pablo Moreno-Yaeger, podiplomski študent in glavni avtor raziskave. Po njegovih besedah pa obstaja resna bojazen, da bi lahko podobno dogajanje ponovno nastopilo – tokrat kot posledica sodobnih podnebnih sprememb.
Znanstveniki poudarjajo, da vulkani pod ledeniki, kot so tisti na Antarktiki, morda niso več tako mirni, kot so bili v preteklosti. “Ključna zahteva za povečano eksplozivnost je začetna prisotnost zelo debele ledene prevleke nad magmatsko komoro, sprožilni moment pa je njeno taljenje,” je pojasnila Moreno-Yaeger.
Pojav ni omejen le na Islandijo
Medtem ko so podobne pojave že opazili na Islandiji, kjer so v preteklosti zaznali večjo vulkansko dejavnost po taljenju ledenikov, raziskovalci menijo, da bi lahko bile ogrožene tudi druge regije. Posebej izpostavljajo Antarktiko, dele Severne Amerike, Novo Zelandijo in Rusijo kot območja, ki bi jih bilo treba v prihodnje znanstveno podrobneje spremljati.
Študija, ki bo kasneje letos objavljena v recenzirani znanstveni reviji, razkriva tudi dolgoročne posledice, ki bi jih lahko sprožili vulkanski izbruhi. Ti namreč ob sproščanju toplogrednih plinov ne bi zgolj vplivali na lokalne ekosisteme, temveč bi lahko dodatno prispevali k globalnemu segrevanju.
“Ugotovili smo, da obstaja nevarna pozitivna povratna zanka,” je dejala Moreno-Yaeger. “Taljenje ledenikov sproži vulkanske izbruhe, izbruhi pa nato v ozračje sprostijo toplogredne pline, kar lahko dodatno pospeši globalno segrevanje in s tem nadaljnje taljenje ledu.”
Znanstveniki zato pozivajo k večji pozornosti mednarodne skupnosti in dodatnim raziskavam na področju interakcije med ledeniki in vulkansko aktivnostjo. Njihova spoznanja po poročanju Futurism dopolnjujejo obstoječe dokaze, da podnebne spremembe ne vplivajo le na oceane in podnebne vzorce, temveč imajo lahko tudi globlje geološke posledice.
Foto: Pixabay/Gylfi (fotografija je simbolna)
