Svetovna vojaška poraba je leta 2025 dosegla rekordnih 2,9 bilijona dolarjev, kar pomeni enajsto zaporedno leto rasti, kaže najnovejše poročilo Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave v Stockholmu (SIPRI). K povečanju so prispevali predvsem naraščajoča geopolitična negotovost, vojne in pospešeno oboroževanje držav.
Tri največje vojaške sile – Združene države Amerike, Kitajska in Rusija – so skupaj porabile 1,48 bilijona dolarjev, kar predstavlja več kot polovico svetovnih izdatkov. Skupna poraba se je glede na leto 2024 povečala za 2,9 odstotka.
Evropa in Azija vlečeta rast
Po podatkih SIPRI je bil glavni motor rasti Evropa, vključno z Rusijo in Ukrajino, kjer so izdatki narasli za 14 odstotkov na 864 milijard dolarjev. Raziskovalec Lorenzo Scarazzato je za AFP ocenil, da sta ključna dejavnika vojna v Ukrajini in zmanjšana ameriška vloga v evropski varnosti.
Nemčija, četrta največja porabnica na svetu, je izdatke povečala za 24 odstotkov na 114 milijard dolarjev, Španija pa za 50 odstotkov na 40,2 milijarde dolarjev, s čimer je prvič po letu 1994 presegla dva odstotka BDP za obrambo.
Tudi Azija in Oceanija beležita pospešeno rast. Skupna poraba je dosegla 681 milijard dolarjev, kar je 8,5-odstotno povečanje – največje od leta 2009. Kitajska je porabila približno 336 milijard dolarjev, pri čemer porabo povečuje že tri desetletja zapored. Japonska je izdatke povečala za 9,7 odstotka na 62,2 milijarde dolarjev (1,4 odstotka BDP, največ po letu 1958), Tajvan pa za 14 odstotkov na 18,2 milijarde dolarjev.
ZDA rahlo nižje, a napovedi višje
ZDA ostajajo največja porabnica z 954 milijardami dolarjev, vendar je to 7,5-odstotni padec glede na leto prej, predvsem zaradi odsotnosti novih paketov vojaške pomoči Ukrajini. Kljub temu naj bi šlo za začasen upad – ameriški kongres je za leto 2026 že odobril več kot 1 bilijon dolarjev, poraba pa bi lahko do leta 2027 dosegla 1,5 bilijona dolarjev.
Rusija je izdatke povečala za 5,9 odstotka na 190 milijard dolarjev, kar predstavlja 7,5 odstotka BDP. Ukrajina je porabo zvišala za 20 odstotkov na 84,1 milijarde dolarjev, kar pomeni približno 40 odstotkov njenega BDP – enega najvišjih deležev na svetu.
Bližnji vzhod in globalno “vojaško breme”
Na Bližnjem vzhodu so se izdatki povečali le minimalno, za 0,1 odstotka na 218 milijard dolarjev. Iran je beležil 5,6-odstotni padec na 7,4 milijarde dolarjev, kar je posledica visoke inflacije, medtem ko je Izrael porabo zmanjšal za 4,9 odstotka na 48,3 milijarde dolarjev po umiritvi razmer v Gazi – kljub temu ostaja skoraj podvojen glede na leto 2022.
SIPRI ob tem izpostavlja, da je globalno “vojaško breme” – delež svetovnega BDP, namenjen obrambi – doseglo najvišjo raven od leta 2009. “Vse kaže na svet, ki se počuti manj varnega in zapravlja za vojsko, da bi nadomestil globalno pokrajino,” je za AFP dejal Scarazzato.
