Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred načrtovanim drugim krogom pogajanj z Iranom ustavil pot ameriških odposlancev v Pakistan in s tem odprl novo poglavje negotovosti v že tako krhkem diplomatskem procesu.
Po prvotnih načrtih naj bi posebna odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner v soboto prispela v Islamabad, kjer bi skušala nadaljevati pogovore o končanju konflikta. Bela hiša je še dan prej poudarjala, da gre za “osebni pogovor”, katerega cilj je premik proti morebitnemu dogovoru.
Trump je nato odločitev preklical.
V televizijskem nastopu je pojasnil, da je odposlancema osebno prepovedal potovanje, pri čemer je izpostavil dolžino poti in pomanjkanje rezultatov. “Imamo vse karte. Lahko nas pokličejo kadar koli želijo, ampak ne bomo več leteli 18 ur, da bi sedeli naokoli in govorili o ničemer,” je dejal. Ob tem je dodal, da odpoved pogovorov ne pomeni samodejnega zaostrovanja razmer, saj o nadaljnjih korakih po njegovih besedah “še niso razmišljali”.
Pakistan v pripravljenosti, pogovorov ni bilo
Kljub odpovedi je bil Islamabad v soboto zjutraj praktično pripravljen na visoko raven diplomatskih srečanj. Okoli ključnih območij, zlasti v tako imenovani “rdeči coni”, so bile nameščene okrepljene varnostne sile. Policija in vojska sta nadzorovali glavna križišča, na strehah so bili ostrostrelci, nad mestom pa so krožili helikopterji.
Vzpostavljene so bile številne kontrolne točke, ceste so bile delno zaprte ali preusmerjene, kar kaže na to, da so oblasti pričakovale dejanski prihod delegacij. Do srečanj na koncu ni prišlo.
Pakistan se je sicer v zadnjih tednih izpostavil kot ključni posrednik med Washingtonom in Teheranom. Prvi krog pogajanj je v začetku meseca že potekal v Islamabadu, vendar brez preboja.
Razhajanja glede samega procesa
Medtem ko je Washington javno nakazoval pripravljenost na nadaljevanje neposrednih pogovorov, so iranski državni mediji to interpretacijo zavrnili. Po njihovih navedbah neposredni pogovori sploh niso bili formalno na mizi.
Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je še pred Trumpovo izjavo zaključil obisk v Pakistanu, kjer se je sestal z vrhom političnega in vojaškega vodstva države. Med drugim se je srečal z načelnikom generalštaba Asimom Munirjem, premierjem Shehbazom Sharifom in zunanjim ministrom Ishaqom Darjem, kar potrjuje, da so diplomatski kanali ostajali aktivni, vendar očitno neusklajeni glede formata in pričakovanj.
Iran postopno odpira zračni prostor
Vzporedno z zastojem pogajanj so se v Iranu pojavili prvi znaki delne normalizacije. Država je v soboto ponovno vzpostavila komercialne lete z mednarodnega letališča Imam Khomeini v Teheranu, prvič po izbruhu konflikta konec februarja.
Vzpostavljene so bile povezave proti Istanbulu, Muscatu in Medini, pri čemer so bili po podatkih sistemov za sledenje letom zabeleženi vsaj trije odhodi proti Turčiji. Iranski zračni prostor je sicer večinoma zaprt od 28. februarja, delno pa se je začel odpirati že po razglasitvi prvega premirja v začetku aprila.
Diplomatski proces med ZDA in Iranom tako ostaja v fazi zastoja, pri čemer se ključni akterji očitno razhajajo že pri osnovnih vprašanjih – od samega obstoja neposrednih pogovorov do pričakovanj o njihovi vsebini in ciljih.
