Opozicijski stranki Svoboda in SD sta napovedali podporo zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Po njunem mnenju je bil zakon sprejet prehitro, brez ustreznega socialnega dialoga in mimo številnih opozoril stroke ter zakonodajnopravne službe.
V Svobodi bodo pomagali sindikalnim centralam že pri zbiranju prvih 2500 podpisov, potrebnih za začetek referendumskega postopka. Kot poroča MMC RTV SLO je generalni sekretar stranke Matej Grah dejal, da mora imeti javnost možnost odločanja o zakonu, ki po njegovi oceni posega v številna ključna področja družbe.
Svoboda: Zakon razdvaja javnost
Grah je opozoril, da je nastajajoča desna koalicija zakon sprejela po hitrem postopku, čeprav je zakonodajnopravna služba opozorila na številne sporne določbe. Po njegovih besedah zakon odpira vprašanja glede pokojnin, socialne varnosti in položaja zaposlenih, ob tem pa ignorira tudi stališča sindikatov.
Napovedal je, da bo Svoboda sindikatom pomagala tako pri zbiranju podpisov kot tudi pri nadaljnjih aktivnostih na terenu.
Obenem je ocenil, da zakon v več delih ni izvedljiv in bi lahko padel tudi na ustavnem sodišču. Na vprašanje o morebitni neustavnosti referenduma zaradi davčnih določb pa je odgovoril, da zakon ne posega zgolj na davčno področje, ampak široko spreminja sistemska pravila na več področjih.
SD opozarja na milijardne posledice
Podporo referendumski pobudi so potrdili tudi v SD-ju. V stranki menijo, da zakon ruši socialni dialog, slabi javne sisteme in ustvarja tveganje za velik izpad javnofinančnih prihodkov.
Po njihovi oceni zakon prinaša koristi predvsem najvišjim dohodkovnim skupinam, posledice pa bodo nosili širši javni sistemi, predvsem zdravstvo, pokojninska blagajna in socialna varnost.
V SD-ju so kritični tudi do načina sprejemanja zakonodaje. Opozarjajo, da je bil zakon pripravljen brez resne javne razprave in brez vključitve strokovne javnosti, čeprav posega v občutljiva področja davkov, zdravstva in socialne politike.
Referendumska pobuda proti interventnemu zakonu tako dobiva vse širšo politično podporo, poleg sindikatov pa se ji zdaj odkrito pridružujeta tudi največji opozicijski stranki leve sredine.
