Tarča prepovedana, molk pa oglušujoč: kritika Goloba in Tine Gaber ni dovoljena?

Umik ene zadnjih oddaj Tarča pred začetkom predvolilnih soočenj je razkril globoko razhajanje med pojasnili vodstva RTV Slovenija in zapisi ustvarjalcev oddaje. Medtem ko na RTV zatrjujejo, da oddaja ni bila odpovedana zaradi vsebine in da pritiski niso obstajali, v uredništvu Tarče navajajo, da oddaje v obliki, kot je bila načrtovana, niso smeli izvesti, ter da so prejeli tudi pisno opozorilo o mogočih ukrepih.

RTV Slovenija je v uradnem pojasnilu zapisala, da današnje oddaje ni bilo „izključno zaradi nepričakovane odsotnosti v ekipi, zaradi česar izvedba oddaje objektivno ni bila mogoča“, obenem pa poudarila, da „oddaja Tarča še nikoli ni bila odpovedana zaradi vsebine – in tudi tokrat ne“, so navedli. Dodali so, da so „trditve o domnevnih pritiskih zavajajoče in predstavljajo poskus izkoriščanja nepredvidljivih ter upravičenih okoliščin za politično obračunavanje z javnim medijem“, pri čemer naj bi takšne interpretacije v predvolilnem času „prispevale k spodkopavanju zaupanja ter diskreditaciji javnega medijskega servisa“, so poudarili.

V prvem odzivu so ustvarjalci Tarče podrobno pojasnili vsebino prispevka, ki naj bi bil predvajan. „V oddaji Tarča smo v prispevku izpostavljali zasebna druženja in povezave med posamezniki z vrha politike, državnih podjetij ter podjetij, ki poslujejo z državo,“ so zapisali. Ob tem so poudarili, da „v ospredju ni vprašanje morebitnega brezplačnega bivanja, saj smo tudi objavili odgovor premierjevega kabineta, da vse zasebne račune poravnava sam“, so navedli.

Po njihovih besedah pa so ključna vprašanja ostala neodgovorjena. „Ob včerajšnji premierjevi potrditvi dopustovanja v hotelu Stari dvor na Ugljanu se postavlja vprašanje, zakaj tega ni potrdil že prejšnji teden,“ so zapisali in dodali: „Je morda želel preprečiti objavo informacije? Je poznejša potrditev poskus preusmeritve pozornosti od ključnih vprašanj, ki pa so ostala neodgovorjena?“ so izpostavili.

Kot so nadalje zapisali, so ta vprašanja konkretna in neposredno povezana z delovanjem oblasti. „Ta vprašanja so: kdo organizira lažne spletne profile, ki hvalijo Svobodo, Roberta Goloba in Tino Gaber? In v zameno za kaj?“ so poudarili v odzivu.

Povezave, podjetja in javna sredstva

Ustvarjalci Tarče so v zapisu izpostavili tudi poslovne povezave. „Premierja je po neuradnih informacijah v hotel povabil Miha Piškur, sin solastnika hotela ter lastnik in direktor podjetja DC Limited, ki dela tudi za Dars in Gen-I Sonce,“ so navedli. Dodali so, da je „DC Limited lani od obeh podjetij prejel skoraj 150 tisoč evrov, pri čemer je znesek še višji, ker vsi podatki o izplačilih Gen-I Sonca niso javno dostopni“, so zapisali.

Posebej so opozorili na vzorec delovanja lažnih spletnih profilov. „Nenavadno je, da lažni spletni profili hvalijo izključno naročnike podjetja DC Limited,“ so navedli in dodali: „Edina izjema so Gibanje Svoboda, Robert Golob in Tina Gaber. Njih lažni spletni profili hvalijo, čeprav uradno vsi zanikajo povezavo med DC Limited in Svobodo,“ so izpostavili.

Po njihovih navedbah je zato tudi obisk premierja v hotelu ključen element zgodbe. „Prav zato je pomemben premierjev obisk v hotelu Stari dvor, ne glede na to, kdo je plačal račun,“ so zapisali in dodali, da „obisk potrjuje povezavo med Miho Piškurjem, Robertom Golobom in Tino Gaber“, so poudarili.

Opozorilo in prepoved načrtovane oddaje

V drugem odzivu so ustvarjalci Tarče neposredno opisali okoliščine umika oddaje. „Dejstvo je, da je odpadla po tem, ko so nam nadrejeni sporočili, da oddaje, kakršno smo sprva načrtovali za danes, ne bo,“ so zapisali. Nadalje so poudarili: „Pisno smo prejeli tudi opozorilo o mogočem ukrepanju zoper uredništvo, če bo oddaja taka, kot smo jo načrtovali,“ so navedli.

Ob tem so dodali, da jim je „žal, da se o tem razpravlja javno, preden smo se imeli priložnost o tem pogovoriti znotraj RTV Slovenija“, a hkrati poudarili, da so „javnih razprav že vajeni“ in da ostajajo zavezani „zbiranju, preverjanju, verodostojnem sestavljanju in objavljanju informacij, ki opozarjajo na nepravilnosti ravnanja tistih na oblasti, ne glede na trenutno priljubljene politične barve“, so izpostavili.

Kljub resnosti očitkov tokrat ni zaznati širših protestov, tiskovnih konferenc ali simbolnih akcij, kakršnim je bil javni medij priča v času Janševe vlade. Prav tako ni zaznati angažmaja civilnodružbenih organizacij ali akademskih krogov, ki so se nekoč glasno odzivali na “posege” v uredniško avtonomijo.

Dodatno pozornost vzbuja tudi programska odločitev, saj je Tarčo v spornem terminu nadomestil dokumentarni film „Viktor Orbán in evropska skrajna desnica“. Vsebinska zamenjava, časovna umestitev in nasprotja med uradnimi pojasnili ter zapisi ustvarjalcev skupaj odpirajo vprašanja, ki presegajo eno oddajo – vprašanja o tem, kdaj kritično poročanje o povezavah oblasti postane nezaželeno in kdaj ob tem nenadoma utihne tudi javna obramba neodvisnosti, ki je bila nekoč samoumevna.