Site icon Portal24

Trgi v premiku: nafta pada, bitcoin niha, zlato se pobira

Delniški trgi [Foto: Pixabay/Geralt]

Cene nafte so se v torek že drugi dan zapored zniževale, saj so vlagatelji tehtali možnost umirjanja napetosti med Združenimi državami in Iranom, dodatni pritisk pa je povzročil tudi močnejši ameriški dolar. Trgi so se po burnem začetku tedna nekoliko umirili, a negotovost glede geopolitike in monetarne politike ostaja visoka.

Terminske pogodbe za severnomorsko nafto Brent so se znižale za 0,5 odstotka na 65,91 dolarja za sod, ameriška nafta West Texas Intermediate pa je zdrsnila na 61,83 dolarja za sod, kar prav tako pomeni padec za približno 0,5 odstotka. Že v ponedeljek so cene upadle za več kot 4 odstotke, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da med Washingtonom in Teheranom potekajo resni pogovori.

Na gibanje cen vpliva tudi valutni trg. Indeks ameriškega dolarja se je gibal blizu najvišjih ravni v več kot enem tednu, kar praviloma zmanjšuje zanimanje tujih kupcev za surovine, denominirane v dolarjih, in s tem dodatno pritiska na cene nafte.

Trgovinski dogovori in širši tržni vplivi

Na razpoloženje vlagateljev vplivajo tudi novice s trgovinskega področja. Trump je v začetku tedna predstavil sporazum z Indijo, ki predvideva znižanje ameriških carin na indijsko blago s 50 odstotkov na 18 odstotkov. V zameno naj bi New Delhi ustavil nakupe ruske nafte in dodatno odprl svoj trg, kar je na energetskih trgih sprožilo razmislek o morebitnih spremembah tokov surove nafte.

Kriptovalute in plemenite kovine v znamenju nihanj

Povečana previdnost vlagateljev se je v zadnjih dneh pokazala tudi na trgu kriptovalut. Po razprodaji tveganih naložb so vlagatelji v bitcoin unovčili za približno 2,56 milijarde dolarjev pozicij. Čeprav so te likvidacije precej nižje od rekordnih ravni, doseženih ob prejšnjih trgovinskih napetostih, kažejo na povečano nervozo. Bitcoin je v prvi polovici oktobra sicer dosegel vrh nad 126.000 dolarji, nato pa zdrsnil precej nižje in se nazadnje gibal okoli 78.396 dolarjev, potem ko je konec tedna izgubil več kot 6 odstotkov vrednosti.

Medtem so se plemenite kovine obnašale drugače. Zlato se je v azijskem trgovanju okrepilo za približno 3 odstotke na 4.820 dolarjev za unčo, kar pomeni skoraj 9 odstotkov nad nedavnim dnom, srebro pa je pridobilo okoli 5 odstotkov in doseglo 83,34 dolarja za unčo.

Na valutnih trgih je po močnem padcu dolarja v prejšnjem tednu sledila stabilizacija. Evro se je v azijski seji gibal okoli 1,1809 dolarja, potem ko je konec januarja presegel raven 1,20 dolarja. Japonski jen se je trgoval pri približno 155,41 za dolar in povrnil del dobičkov, doseženih po ugibanjih o morebitni skupni intervenciji ZDA in Japonske za njegovo krepitev.

Dogajanje na trgih tako ostaja prepleteno z diplomacijo, monetarno politiko in pričakovanji vlagateljev, pri čemer vsaka nova izjava ali makroekonomski signal hitro odmeva v cenah energentov, valut in drugih naložb.

Exit mobile version