Napetosti v trgovinskih odnosih med Evropsko unijo in Kitajsko so se v zadnjih dneh znova zaostrile. V ospredju so svinjina, električni avtomobili in prizadevanja za diplomatsko reševanje sporov, ki naj bi dosegla vrhunec na vrhu EU-Kitajska sredi julija v Pekingu. Kitajska je podaljšala protidampinško preiskavo uvoza svinjine iz EU, pogajanja o carinah na kitajske električne avtomobile pa vstopajo v ključno fazo.
Kitajska je v torek napovedala, da bo za šest mesecev podaljšala preiskavo o uvozu svinjine iz Evropske unije, ki se je začela junija 2024. Preiskava, ki zdaj traja do konca leta, zajema izvoz svinjine v vrednosti več kot 1,75 milijarde evrov, predvsem iz Španije, Nizozemske in Danske. Po poročanju Reutersa kitajske oblasti podaljšanje utemeljujejo s kompleksnostjo primera, a analitiki menijo, da gre za strateški pritisk v pogajanjih o carinah na električne avtomobile.
Podaljšanje preiskave povzroča negotovost med evropskimi izvozniki. Španija, ki je največja izvoznica svinjine na Kitajsko, se sooča z možnimi cenovnimi nihanji, kar bi lahko vplivalo na kmete in trgovce. Kitajska poteza se razume kot odgovor na carine, ki jih je EU uvedla na kitajske električne avtomobile, saj obe strani uporabljata občutljive sektorje kot pogajalsko orodje.
Električni avtomobili v središču pogajanj
Pogajanja o carinah na kitajske električne avtomobile so dosegla zaključno fazo, poroča Euronews. EU je lani uvedla visoke carine na uvoz kitajskih električnih vozil, ker naj bi ti zaradi državnih subvencij ogrožali evropski avtomobilski sektor. Kitajska zdaj predlaga dogovor o minimalnih cenah za svoja vozila na evropskem trgu, kar bi omejilo dampinške učinke, a ohranilo dostop do trga.
Kitajski proizvajalec BYD je kljub carinam že prehitel Teslo po prodaji električnih avtomobilov v Evropi, kar kaže na močno konkurenčnost kitajskih znamk. EU si prizadeva za zaščito domače avtomobilske industrije, ki zaposluje milijone ljudi, a hkrati išče ravnovesje, da ne bi dodatno zaostrila trgovinskih odnosov s Kitajsko. Pogajanja so ključna, saj bi neuspeh lahko privedel do novih carinskih ovir in gospodarskih posledic na obeh straneh.
Vrh EU-Kitajska, potrjen za drugo polovico julija 2025 v Pekingu, naj bi bil pomemben korak k umiritvi napetosti. Po navedbah Euronews obe strani iščeta diplomatski preobrat, ki bi omogočil reševanje sporov, povezanih z različnimi sektorji, od kmetijstva do redkih zemelj. Kitajska nadzoruje večino svetovnih zalog redkih zemelj, ki so ključne za proizvodnjo električnih avtomobilov, kar dodatno zapleta pogajanja.
Ana Koren
Foto: Pixabay
