Ko začne veter po dvorišču vrtinčiti suho listje, mnogi vrtnarji najprej pomislijo, kako ga bodo pospravili. A listje ni le jesenski nered, ki ga je treba pograbiti – daleč od tega! V resnici gre za naravni dar, ki ga lahko s pridom izkoristimo. Če v njem vidimo zaklad namesto težave, bomo svojemu vrtu privoščili več vlage, hranil in zaščite, kot bi jih dobili z marsikaterim kupljenim gnojilom.
Listje, ki jeseni odpade z dreves, je bogato z organskimi snovmi. Ko se razkraja, v zemljo sprošča dušik, kalij, fosfor in vlaknine, ki izboljšujejo njeno strukturo. V naravi nihče ne grabi gozda – tam listje ostane, da sčasoma ustvari rodovitno humusno plast. In prav ta naravni proces lahko posnemamo tudi na vrtu.
Če listje le pospravimo in odvržemo, si s tem odvzamemo del naravne zaščite tal. Namesto tega ga je bolje premišljeno uporabiti – bodisi kot kompost, bodisi kot zastirko, ki ščiti zemljo pred izsuševanjem in zmrzaljo.
Če imate na vrtu kompostnik, je listje idealna sestavina za jesensko plast komposta. Najbolje je, da ga zmešate z zelenimi kuhinjskimi odpadki, travo ali plevelom – tako bo razmerje med ogljikom in dušikom uravnoteženo, kompost pa se bo razkrojil hitreje.
Pomembno je, da listje predhodno rahlo zmeljete ali sesekljate (denimo s kosilnico), saj se večji listi, kot so kostanjevi ali hrastovi, razkrajajo počasneje. Z drobljenjem povečate površino, ki jo mikroorganizmi lahko obdelajo.
Če se vam zdi, da se kup komposta preveč izsuši, ga občasno zalijte in premešajte. Do pomladi se bo listje spremenilo v temno, rahlo prst, ki jo lahko uporabite kot naravno gnojilo pri sajenju zelenjave ali cvetlic.
Listje kot naravna zastirka
Še bolj preprosta možnost je uporaba listja kot zastirke. Ko se zemlja na vrtu ohladi, jo lahko prekrijete s plastjo suhega listja, ki jo razporedite okoli rastlin. Tako boste preprečili izhlapevanje vlage, zaščitili korenine pred mrazom in zmanjšali rast plevela.
Za zastirko so odlični listi sadnih dreves, lipe ali javorja, saj se razkrajajo hitro in zemljo obogatijo. Hrastovo in orehovo listje pa vsebuje več taninov, zato je bolje, da ju uporabite v manjših količinah ali jih prej delno kompostirate.
Če imate gredice z trajnicami, jagodami ali česnom, jim listna zastirka še posebej koristi. Pri česnu, denimo, pomaga ohranjati stalno temperaturo in vlago tal, kar spodbuja močan koreninski sistem.
Kam z listjem, če ga je preveč
Včasih se zdi, da je listja preprosto preveč, da bi ga vsega porabili. V takih primerih ga nikar ne sežigajte – to ni le škodljivo za okolje, ampak tudi popolna potrata naravnih hranil. Namesto tega ga lahko shranite v vreče iz jute ali plastike z luknjami in ga pustite stati na senčnem mestu. Čez leto se bo spremenilo v t. i. listni kompost – odlično, rahlo gnojilo za lončnice in spomladanske setve.
Tudi če se zdi, da jesensko listje prinaša le delo z grabljami, v resnici opravljate eno najpomembnejših opravil v letu. Z njim gradite naravni krog hranil, ki bo vašemu vrtu vračal življenje še dolgo po tem, ko bo listje že izginilo pod snegom.
Zato letos poglejte na listje drugače – kot na prijatelja vašega vrta, ki ga ne gre metati proč. Narava vam je pravkar podarila najboljši zastirni material – vse, kar morate storiti, je, da ga uporabite.
Foto: Freepik
Prispevek je oblikovan s pomočjo UI.
