Ameriški predsednik Donald Trump je danes napovedal okrepitev vojaške pomoči Ukrajini, vključno z dobavo naprednega ofenzivnega orožja, in hkrati zagrozil Rusiji z uvedbo 100-odstotnih carin, če v 50 dneh ne pristane na dogovor o končanju vojne. Na srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem je Trump poudaril, da ZDA ne bodo več dopuščale izkoriščanja svojih virov brez ustreznega nadomestila.
“Če dogovora ne bo, bomo uvedli resne sekundarne tarife – približno 100 odstotkov,” je dejal Trump v Beli hiši.
Kot poroča ameriški medij Axios, naj bi ZDA v okviru novega paketa pomoči Ukrajini poslale ne le obrambne sisteme, kot je raketni sistem Patriot, temveč tudi orožje dolgega dosega, ki bi lahko omogočilo napade na strateške cilje globoko v notranjosti Rusije. Dobava bo potekala prek držav članic Nata, ki bodo orožje kupile neposredno od ZDA, nato pa ga predale Kijevu.
Trump je v pogovoru za NBC News že pred dnevi pojasnil, da “ZDA pošiljajo orožje Natu, NATO pa za to orožje plača – stoodstotno”. Kot so razložili njegovi svetovalci, gre pri tem za posamezne članice zavezništva in ne za Nato kot organizacijo.
Trumpov odposlanec obiskal Kijev, pogovori o sodelovanju v obrambni industriji
V Kijev je danes prispel Trumpov odposlanec, upokojeni general Keith Kellogg, ki se je srečal z ukrajinskim obrambnim ministrom Rustemom Umerovom. Sogovornika sta govorila o “trajnem in pravičnem miru”, pa tudi o lokalizaciji proizvodnje orožja v Ukrajini in Evropi. Po besedah Umerova se v sodelovanju z evropskimi partnerji že pripravljajo projekti za skupna vlaganja v ukrajinsko obrambno industrijo.
Udeleženci pogovorov z ameriško stranjo so bili tudi načelnik generalštaba Andrij Hnatov, poveljnik oboroženih sil Oleksandr Sirski in vodja vojaške obveščevalne službe Kiril Budanov. Predstavili so jim operativno situacijo na bojiščih in možne ruske scenarije, vključno z grožnjami širšega spopada z zvezo Nato.
Ruski odzivi na Trumpove napovedi so bili takojšnji in ostri. Analitik blizu Kremlja Sergej Markov je opozoril, da se je ameriški predsednik oddaljil od predvolilnih obljub o mirovnem posredovanju in zdaj odkrito podpira vojno. Po njegovih besedah se Moskva pripravlja na možnost zaostritve odnosov z ZDA.
Glavna urednica ruskega medija RT Margarita Simonjan pa je izjavila, da bi lahko vse skupaj vodilo v “jedrski ultimat”, kar je ponovitev pogosto slišanih opozoril iz vrst ruskih državnih medijev.
Carinski pritisk tudi iz Kongresa
Poleg izvršilne veje oblasti narašča tudi pritisk iz ameriškega Kongresa. Skupina senatorjev iz obeh strank podpira zakon, ki bi uvedel do 500-odstotne carine na uvoz iz držav, ki trgovinsko sodelujejo z Rusijo, predvsem na področju energije. Republikanec Lindsey Graham je ob tem poudaril, da je namen predloga “udariti po tistih, ki Putinu omogočajo nadaljevanje vojne”.
Po poročanju ameriških medijev razpravljajo tudi o možnosti, da bi ZDA zasegle zamrznjena ruska sredstva, ki trenutno znašajo okoli pet milijard dolarjev, in jih namenile za obnovo Ukrajine. Tovrstna poteza bi bila v ameriški zgodovini brez precedensa.
Medtem se ruski napadi na ukrajinska mesta nadaljujejo. V današnjem napadu na mesto Sumy na severovzhodu države je bilo po podatkih tamkajšnjih oblasti ubitih najmanj štiri ljudi, več jih je ranjenih. Tarča napada je bila tudi bolnišnica.
Foto: Wikipedia/Gage Skidmore
