Napetosti na Bližnjem vzhodu se dodatno zaostrujejo po napadih na ključne energetske objekte v regiji, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump Iranu poslal neposredno in ostro opozorilo. Dejal je, da bi lahko Združene države v primeru novih napadov na katarsko plinsko infrastrukturo odgovorile z uničenjem iranskega plinskega polja Južni Pars, enega najpomembnejših na svetu.
Izjava prihaja v trenutku, ko se spopadi širijo tudi na energetsko infrastrukturo, kar pomeni novo, nevarno fazo konflikta. Po zadnjih dogodkih se bojazen pred širšo regionalno vojno še povečuje.
Dogajanje se je zaostrilo po tem, ko je Iran izvedel napad na katarski energetski kompleks Ras Laffan, kar je bil odgovor na predhodne udare na iransko plinsko polje. Katar je po napadu sporočil, da je bila povzročena občutna škoda, hkrati pa je sprejel diplomatske ukrepe proti Teheranu, vključno z izgonoma predstavnikov iranskega veleposlaništva.
Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so napade obsodili kot nevarno stopnjevanje razmer. V Rijadu so poudarili, da takšna dejanja rušijo še tisto malo zaupanja, ki je ostalo med državami, in povečujejo tveganje za neposreden spopad.
Po poročanju tujih medijev zalivske države za zdaj še tehtajo naslednje korake, saj si želijo preprečiti, da bi bile neposredno potegnjene v konflikt med Iranom na eni ter Združenimi državami in Izraelom na drugi strani.
Izrael, Iran in globalne posledice
Napetosti so se dodatno poglobile po napadih na iranske cilje, med katerimi je bil tudi pomemben predstavnik iranske obveščevalne strukture. Teheran je opozoril na „neobvladljive posledice“, ki bi lahko presegle regionalne okvire in vplivale na svetovno varnost.
Trump je ob tem zavrnil, da bi bile Združene države vnaprej seznanjene z napadi na iranska energetska območja, hkrati pa poudaril, da napadi na katarsko infrastrukturo niso sprejemljivi. V javnem sporočilu je zapisal, da bi morebitni novi napadi sprožili odločen ameriški odziv, tudi z uporabo sile, ki bi imela dolgoročne posledice za Iran.
Obenem je skušal pomiriti razmere z navedbo, da naj bi se napadi na Južni Pars ne ponovili, vendar je ton njegovih nadaljnjih izjav znova nakazal možnost eskalacije.
Napadi na plinska polja in širjenje konflikta že vplivajo na globalne trge energentov. Ključna prometna točka za svetovno oskrbo z energijo, Hormuška ožina, ostaja pod velikim pritiskom, kar dodatno poglablja negotovost. Cene nafte so po zadnjih dogodkih znova poskočile. Brent se je povzpel nad 108 dolarjev za sod, kar pomeni občutno rast glede na obdobje pred izbruhom spopadov. Energetski sektor tako ostaja ena glavnih front tega konflikta.
Medtem se vojaški spopadi nadaljujejo tudi zunaj Irana in Izraela, zlasti v Libanonu, kjer izraelske sile izvajajo napade na cilje, povezane s Hezbolahom. Število žrtev v regiji narašča, humanitarne razmere pa se slabšajo vzporedno z nadaljnjo eskalacijo nasilja.
