Po približno dveh tednih ostrih represivnih ukrepov iranskih oblasti proti protestnikom se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran. Ameriški predsednik Donald Trump je javno zagrozil z možnostjo zračnih napadov na Iran in hkrati napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki poslujejo z islamsko republiko in obenem trgujejo z Združenimi državami.
Vzporedno z zaostrovanjem retorike ga del najvišjih svetovalcev v njegovi administraciji poziva, naj pred morebitnimi vojaškimi koraki izčrpa diplomatske možnosti. Po ocenah organizacij za človekove pravice je bilo v nasilnem zatiranju protestov ubitih najmanj 648 ljudi, dejansko število smrtnih žrtev pa bi lahko bilo bistveno višje.
Na Trumpove napovedi se je hitro odzvala Kitajska. Peking je sporočil, da odločno nasprotuje enostranskim in po njegovem mnenju nezakonitim sankcijam ter tako imenovani dolgotrajni jurisdikciji Združenih držav. Tiskovni predstavnik kitajskega veleposlaništva v Washingtonu je na omrežju X poudaril, da je kitajsko stališče do neselektivnega uvajanja tarif dolgo časa jasno in nespremenjeno.
„Tarifne in trgovinske vojne nimajo zmagovalcev, prisila in pritisk pa ne moreta rešiti problemov,“ je zapisal. Dodal je, da bo Kitajska sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito svojih zakonitih pravic in interesov.
Trump napovedal takojšnje carine
Ameriški predsednik je v ponedeljek na družbenih omrežjih zapisal, da bodo nove 25-odstotne carine začele veljati „takoj“ in bodo prizadele vse države, ki poslujejo z Iranom in imajo hkrati trgovinske odnose z ZDA. „Ta odredba je dokončna,“ je zapisal, ob tem pa ni navedel, katere države bi bile neposredno prizadete.
Po podatkih mednarodnih gospodarskih baz med glavne trgovinske partnerice Irana sodijo Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati in Irak. Trump je v preteklosti Iran večkrat opozoril, da ne izključuje niti vojaškega posredovanja, če se razmere v državi ne bodo spremenile.
Razhajanja znotraj ameriške administracije
Medtem se znotraj ameriške administracije pojavljajo različni pogledi na nadaljnje ukrepanje. Po poročanju Wall Street Journala del najvišjih uradnikov, na čelu s podpredsednikom J. D. Vanceom, predsednika poziva, naj pred morebitnimi napadi poskusi z diplomacijo. Bela hiša naj bi preučila tudi signale iz Teherana glede pripravljenosti na pogovore o iranskem jedrskem programu, v času, ko Trump razmišlja o morebitni odobritvi vojaških ukrepov.
Tiskovni predstavnik podpredsednika Vancea je poročanje Journala označil za netočno. Direktor komunikacij pri Vanceu William Martin je dejal, da Vance in državni sekretar Marco Rubio predsedniku predstavljata različne možnosti, „od diplomatskega pristopa do vojaških akcij“, pri čemer naj bi bile te predstavljene brez vnaprejšnje naklonjenosti posamezni poti.
Vzporedno z mednarodnimi odzivi se nadaljuje tudi nasilje v Iranu. Norveška organizacija Iran Human Rights poroča, da je bilo v zatrtju protestnega gibanja ubitih najmanj 648 protestnikov. Organizacija opozarja, da bi lahko bilo dejansko število smrtnih žrtev precej višje, saj so informacije iz države omejene, oblasti pa strogo nadzorujejo medije in dostop do interneta.
