Donald Trump in Xi Jinping sta v Pekingu začela vrh, ki bi lahko pomembno vplival na prihodnje odnose med ZDA in Kitajsko po obdobju trgovinskih sporov, carin in geopolitičnih napetosti. Kitajski predsednik je ameriškemu kolegu pripravil izjemno slovesen državni sprejem, s katerim je Peking svetu pokazal samozavest in vse večji globalni vpliv.
Trumpa je pred Veliko dvorano ljudstva pričakala vojaška častna straža, kitajski šolarji z ameriškimi in kitajskimi zastavami ter državniška ceremonija z vojaško godbo in banketom. Ameriški predsednik je Xija med srečanjem večkrat javno pohvalil, Kitajsko pa označil za “čudovito”.
Takšen ton predstavlja opazen obrat glede na Trumpovo preteklo retoriko. Ta je Kitajsko v zadnjih letih pogosto obtoževal izkoriščanja ZDA, med pandemijo covida-19 pa je govoril o “kitajskem virusu”. Med trgovinsko vojno sta državi uvedli carine, ki so presegle 100 odstotkov.
Trgovina, Iran in Tajvan v središču pogovorov
Čeprav podrobnosti morebitnega dogovora še niso znane, sta strani po srečanju potrdili, da želita okrepiti gospodarsko sodelovanje. Bela hiša je sporočila, da sta voditelja govorila o širšem dostopu ameriških podjetij do kitajskega trga ter o kitajskih investicijah v ameriško industrijo.
Pomemben del pogovorov je bil namenjen tudi Iranu in razmeram v Hormuški ožini. Po navedbah ameriške strani sta se državi strinjali, da Iran ne sme razviti jedrskega orožja in da mora Hormuška ožina ostati odprta za svetovni pretok energije.
Kitajska velja za največjo trgovinsko partnerico Irana, zato Washington računa, da bi lahko Peking vplival na Teheran pri morebitnih pogajanjih. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pred obiskom dejal, da ZDA upajo na “aktivnejšo vlogo” Kitajske.
Obenem je Xi po poročanju kitajskih državnih medijev Trumpa opozoril, da bi vprašanje Tajvana lahko postalo vir konflikta med državama. Tajvan ostaja ena največjih geopolitičnih točk napetosti med Washingtonom in Pekingom.
Kitajska želi pokazati globalno moč
Vrh v Pekingu je potekal tudi v znamenju demonstracije kitajske gospodarske in diplomatske moči. Kitajska danes proizvede približno tretjino svetovnega industrijskega blaga, predela več kot 90 odstotkov redkih zemeljskih mineralov ter obvladuje velik del proizvodnje sončnih panelov, vetrnih turbin in električnih vozil.
Peking je v zadnjih letih okrepil trgovinske vezi s številnimi državami, tudi z ameriškimi zaveznicami v Evropi in Severni Ameriki, medtem ko je trgovinska vojna z ZDA spodbudila pospešeno preusmerjanje kitajskega izvoza in proizvodnih verig.
Trumpa je na obisk spremljala močna poslovna delegacija, v kateri so bili tudi Elon Musk, direktor Appla Tim Cook in izvršni direktor Nvidie Jensen Huang. To nakazuje, da Washington ob političnih pogovorih išče tudi širši gospodarski dogovor s Kitajsko.
Voditelja sta se po navedbah obeh strani dogovorila, da bodo prihodnje odnose med državama gradili na “konstruktivnem, strateškem in stabilnem” sodelovanju v naslednjih treh letih.
Trump je Xija ob koncu srečanja povabil na obisk v Belo hišo.
