Donald Trump je podaljšal rok Iranu za ponovno odprtje Hormuške ožine za 10 dni, pri čemer je poudaril, da pogovori še potekajo, a hkrati stopnjeval retoriko do Teherana. V ospredju ostaja vprašanje, ali se razmere dejansko umirjajo ali pa se konflikt širi v novo fazo.
Trump: „Nisem obupan, dogovor ni nujen“.
Na seji kabineta in v javnih nastopih je Trump zavrnil očitke, da si želi hitrega dogovora. „Sem ravno nasprotno od obupanega. Vseeno mi je,“ je dejal novinarjem. Ob tem je vztrajal, da si Iran želi pogajanj, čeprav uradni odzivi iz Teherana ostajajo zadržani.
Na družbenem omrežju Truth Social je zapisal, da pogovori „potekajo zelo dobro“, kljub temu pa je še pred dnevi Iranu postavil 48-urni ultimatum za odprtje ključne plovne poti. V nasprotnem primeru je zagrozil z uničenjem energetske infrastrukture države.
Pritiski in pogajanja: Washington pošilja signal, Teheran odgovarja
Ameriški odposlanec Steve Witkoff je razkril, da so ZDA Iranu prek posrednikov že poslale 15-točkovni seznam možnih ukrepov. Po njegovih besedah obstajajo „močni znaki“, da bi Teheran lahko pristal na pogajanja.
„Videli bomo, ali je to prelomna točka, kjer nimajo več dobrih alternativ,“ je dejal.
Iran je medtem po poročanju državne agencije odgovor že posredoval prek posrednikov. V njem zahteva konec napadov ZDA in Izraela, spoštovanje suverenosti nad Hormuško ožino ter vojno odškodnino – pogoje, ki so bistveno širši od ameriškega predloga.
Ostra retorika in scenariji zaostrovanja
Trump je med 90-minutnim televizijskim nastopom večkrat izmenjeval ton – od groženj o „uničenju“ Irana do trditev, da je država že na robu kapitulacije.
„Želijo skleniti dogovor, ker so jih pravkar pretepli,“ je dejal.
Na vprašanje o morebitnih nadaljnjih korakih je omenil tudi možnost, da bi ZDA prevzele nadzor nad iransko nafto, kar je primerjal z ameriškim pristopom v Venezueli. „To je možnost,“ je dodal.
Tudi v Izraelu opozorila o preobremenjeni vojski
Medtem se pritisk stopnjuje tudi na izraelski strani. Opozicijski voditelj Yair Lapid je prvič javno opozoril, da vojna preveč obremenjuje vojsko.
„Vojska je na robu zmogljivosti. Vlada jo pošilja v več konfliktov brez jasne strategije in brez zadostnih sredstev,“ je dejal.
Podobno je opozoril tudi predstavnik izraelske vojske, ki je izpostavil potrebo po dodatnih silah, zlasti na severni fronti proti Libanonu.
Dogajanje tako ostaja razpeto med pogajanji in stopnjevanjem pritiska, pri čemer nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na hitre kompromise.
