Trump kljub sodbi vztraja: globalne carine zvišane na 15 odstotkov

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal takojšnje zvišanje globalnih carin z 10 na 15 odstotkov, potem ko je ameriško vrhovno sodišče razveljavilo del njegovih obsežnih tarif in presodilo, da so presegle izvršilna pooblastila Bele hiše. Trump je odločitev sodišča pospremil z ostrimi odzivi in poudaril, da bo za uveljavitev svoje trgovinske politike uporabil druge zakonske podlage.

Po njegovih besedah so številne države „že desetletja izkoriščale Združene države brez povračilnih ukrepov“, novi dvig carin pa naj bi začel veljati nemudoma. Odločitev vrhovnega sodišča je označil kot slabo napisano in protiameriško ter poudaril, da ne predstavlja ovire za nadaljevanje njegove trgovinske agende.

Vrhovno sodišče je s šestimi glasovi proti trem razveljavilo carine, ki jih je Trump uvedel na podlagi Zakona o mednarodnih izrednih ekonomskih pooblastilih iz leta 1977. Gre za zakon, ki se tradicionalno uporablja za sankcije in druge izredne gospodarske ukrepe, Trump pa ga je prvič v zgodovini uporabil kot podlago za splošne carine.

V večinskem mnenju je sodišče poudarilo, da ameriška ustava jasno podeljuje pooblastila za uvedbo davkov in carin kongresu, ne pa izvršilni veji oblasti. Predsednik vrhovnega sodišča John Roberts je zapisal, da snovalci ustave niso nameravali prenesti davčne oblasti na Belo hišo.

Trump je sodbo skušal relativizirati z navedbo, da se nanaša le na „določeno uporabo“ zakona IEEPA. „Uporabimo lahko druge zakone, druge tarifne organe, ki so povsem zakoniti,“ je dejal in dodal, da sodna odločitev njegove politike ne skrbi.

Alternativne poti in ožji manevrski prostor

Administracija zdaj poudarja uporabo drugih pravnih mehanizmov. Med njimi sta predvsem 301. in 122. člen Zakona o trgovini iz leta 1974. Prvi omogoča uvedbo povračilnih ukrepov proti državam, katerih ravnanje velja za neupravičeno ali diskriminatorno, vendar zahteva dolgotrajne preiskave, ki lahko trajajo do 12 mesecev. To pomeni, da hitra uvedba novih carin po tej poti ni mogoča.

Člen 122 omogoča hitrejše ukrepanje, a je časovno omejen. Predsedniku dovoljuje uvedbo začasnih uvoznih dajatev do 15 odstotkov ali kvot za največ 150 dni, kadar se Združene države soočajo z resnimi težavami v mednarodnih plačilih. Po izteku tega obdobja bi moral kongres odločiti o morebitnem podaljšanju.

Trump je ob tem poudaril, da obstoječe carine na podlagi drugih zakonov ostajajo v veljavi. „Vse tarife, uvedene zaradi nacionalne varnosti, in obstoječi ukrepi ostajajo v polni veljavi,“ je dejal ter napovedal dodatne preiskave zaradi domnevno nepoštenih trgovinskih praks.

Kritike, tožbe in politični odzivi

Sodna odločitev je sledila tožbam več zveznih držav in številnih podjetij, od manjših uvoznikov do velikih trgovskih verig, ki so trdila, da zakon o izrednih pooblastilih ne omogoča uvedbe carin. Trump je tožnike ostro napadel in dejal, da „nikoli ne bodo opustili gibanja MAGA“.

Tudi znotraj njegove administracije se pojavljajo priznanja, da so alternativni pravni mehanizmi manj učinkoviti. Ameriški finančni minister Scott Bessent je že pred tem opozoril, da te poti niso niti tako močne niti tako prožne kot uporaba zakona IEEPA.

Kljub temu Trump vztraja, da bo našel načine za ohranitev carinskega režima. „Nekatere carine ostanejo, številne ostanejo. Nekatere bodo nadomeščene z drugimi,“ je dejal. Hkrati ankete kažejo, da carine med volivci niso posebej priljubljene, predvsem zaradi skrbi glede rasti cen in dostopnosti blaga.