Trump napovedal posredno vlogo v pogovorih z Iranom o jedrskem programu

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek napovedal, da bo posredno vključen v pogovore med Združenimi državami Amerike in Iranom o iranskem jedrskem programu, ki naj bi se v torek začeli v Ženevi. Ob tem je ocenil, da je Teheran tokrat bolj naklonjen dogovoru kot v preteklosti.

Trump je novinarjem na krovu predsedniškega letala dejal, da bodo pogajanja pomembna in da pričakuje, da bo iranska stran pokazala več pripravljenosti za kompromis. Po njegovih besedah se Iran zaveda posledic, če do dogovora ne bi prišlo.

Pred začetkom pogovorov se varnostne razmere v regiji zaostrujejo. Združene države Amerike so na Bližnji vzhod napotile še drugo letalonosilko, ameriška vojska pa se po navedbah uradnikov pripravlja tudi na možnost daljše vojaške kampanje, če bi diplomatski poskusi propadli. To dodatno povečuje pritisk na pogajanja, ki naj bi potekala v senci okrepljene vojaške prisotnosti.

Trump je ob tem spomnil na lansko poletje, ko so ameriške sile izvedle napade na iranske jedrske objekte. Po njegovem mnenju je Teheran takrat spoznal, da ima trda pogajalska drža konkretne posledice. “Mislim, da si ne želijo posledic, če ne bo dogovora,” je dejal in dodal, da upa na bolj razumno držo iranske strani.

Sporna vprašanja jedrskega programa

Jedrska pogajanja so se pred ameriškimi napadi junija ustavila predvsem zaradi zahteve Washingtona, da se Iran odpove bogatenju urana na svojem ozemlju. ZDA to dejavnost vidijo kot potencialno pot do razvoja jedrskega orožja, medtem ko Iran vztraja, da je njegov program izključno miroljuben. Trump je poudaril, da bi bil dogovor mogoč že prej, če ne bi bilo treba poseči po vojaških sredstvih, vključno z uporabo bombnikov B-2.

Izjave ameriškega predsednika tokrat delujejo spravljiveje kot v preteklih dneh, ko je omenjal celo možnost spremembe režima v Iranu in izrazil razočaranje nad desetletji neuspešnih pogajanj.

Iranski zunanji minister je medtem sporočil, da se v Ženevi zavzema za pošten in enakopraven dogovor, obenem pa poudaril, da grožnje in prisila niso del pogajalske mize. Po poročanju Reutersa Iran ostaja neomajen pri stališču, da ne bo pristal na popolno opustitev bogatenja urana, prav tako zavrača razprave o svojem raketnem programu, ki ga Washington želi vključiti v širši paket pogovorov.

Mednarodna agencija za atomsko energijo že več mesecev od Irana zahteva pojasnila o zalogah približno 440 kilogramov visoko obogatenega urana ter popolno obnovitev inšpekcijskih pregledov, tudi na lokacijah, ki so bile lani tarča napadov. Vzporedno Iran vztraja pri opozorilih, da bi v primeru napada lahko zaprl Hormuško ožino, skozi katero poteka približno petina svetovnih pošiljk nafte.

Iran je v ponedeljek v tej strateško pomembni ožini izvedel vojaške vaje, kar so zalivske države pospremile s pozivi k diplomatski rešitvi spora. Ameriški državni sekretar je ob obisku v Evropi opozoril, da bo pot do dogovora zahtevna, saj so razlike med stranema še vedno velike, kljub temu pa obstaja možnost, da diplomacija tokrat vendarle prinese preboj.