Ameriški predsednik Donald Trump je znova zaostril javne izjave glede Grenlandije in dal jasno vedeti, da ZDA po njegovih besedah ne izključujejo tudi “trših prijemov”, če dogovor o prihodnjem statusu otoka ne bi bil mogoč po diplomatski poti. Izjavo je podal pred novinarji v Washingtonu, tik pred vkrcanjem v predsedniški helikopter.
Trump je dejal, da bi si želel rešitev “na lažji način”, vendar po njegovih besedah to ni edina možnost. Če dogovor ne bo dosežen sporazumno, je napovedal, da so ZDA pripravljene ukrepati drugače. Ob tem ni natančneje pojasnil, kaj bi takšni ukrepi pomenili v praksi, a je poudaril, da vprašanje Grenlandije razume kot del širših varnostnih interesov Združenih držav.
Ameriški predsednik že dalj časa izpostavlja strateški pomen Grenlandije, ki je sicer avtonomno ozemlje Danske. V zadnjih tednih se je tema znova znašla v ospredju, tudi zaradi ameriških zunanjepolitičnih potez drugod po svetu, kar je med zavezniki sprožilo razprave o Trumpovem odnosu do uporabe vojaške in politične moči za doseganje ciljev.
Na vprašanje, ali razmišlja o finančni ponudbi prebivalcem Grenlandije kot delu morebitnega dogovora, je Trump odgovoril, da o tem trenutno ne govori. Po njegovih besedah vprašanje denarja za zdaj ni na mizi, čeprav ni izključil, da bi se o tem lahko pogovarjali v prihodnje.
Trump je ob tem znova izpostavil geopolitično dimenzijo. Dejal je, da ZDA ne morejo dovoliti, da bi se na Grenlandiji okrepil vpliv Rusije ali Kitajske. Ocenil je, da bi v primeru neukrepanja ZDA prav ti dve državi poskušali povečati svojo prisotnost v regiji, česar po njegovih besedah Washington ne more sprejeti.
Izjave ameriškega predsednika so v zadnjih dneh naletele na ostre odzive v Evropi. Danska premierka Mette Frederiksen je opozorila, da bi kakršenkoli pritisk ali uporaba sile s strani ZDA proti Grenlandiji pomenila resen udarec za zavezništvo Nato. Po njenem mnenju bi takšen scenarij postavil pod vprašaj temeljna načela sodelovanja med zaveznicami.
Trump se je na kritike odzval spravljivo, a hkrati vztrajal pri svojih stališčih. Dejal je, da ima do Danske pozitiven odnos in da jo ceni kot državo, vendar je ob tem dodal, da zgodovinske okoliščine po njegovem mnenju ne morejo biti edini argument za lastništvo ozemlja. Njegove izjave so znova sprožile razpravo o prihodnjih odnosih med ZDA, Dansko in širšim evroatlantskim prostorom ter o tem, kako daleč je Washington pripravljen iti pri uveljavljanju svojih strateških interesov.
