Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile izvedle obsežen napad na iranski otok Harg v Perzijskem zalivu, ki velja za najpomembnejše vozlišče iranskega izvoza surove nafte. Po njegovih besedah je bila operacija usmerjena izključno proti vojaškim ciljem na otoku.
Otok Harg, ki leži približno 56 kilometrov od iranske obale pri provinci Bušehr, ima izjemen pomen za iransko gospodarstvo. Gre za glavno izvozno točko iranske nafte, skozi katero po ocenah poteka večina pošiljk surove nafte iz države. Dnevna pretovorna zmogljivost terminala naj bi dosegala približno 7 milijonov sodčkov, kar pomeni, da ima infrastruktura na otoku ključno vlogo v oskrbi azijskih trgov, predvsem Kitajske in Indije.
Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriško centralno poveljstvo po njegovem ukazu izvedlo „enega najmočnejših napadov v zgodovini Bližnjega vzhoda“. Po njegovih navedbah so bile v operaciji uničene vse vojaške tarče na otoku.
Ameriški predsednik je ob tem poudaril, da napad ni bil usmerjen proti naftni infrastrukturi, čeprav bi bila ta zaradi strateškega pomena ena najobčutljivejših točk v iranski energetski mreži. Pojasnil je, da se je odločil, da bodo ameriške sile za zdaj prizanesle naftnim objektom.
Opozorila glede Hormuške ožine
Trump je hkrati opozoril, da bi se takšna odločitev lahko hitro spremenila, če bi Iran poskušal ovirati pomorski promet skozi Hormuško ožino. Ta ozek morski prehod med Iranom, Združenimi arabskimi emirati in Omanom velja za eno najpomembnejših energetskih transportnih poti na svetu.
Po njegovih besedah ZDA ne bodo dopustile, da bi bil pretok energije skozi to območje ogrožen. „Ne bom dovolil, da bi režim v Teheranu ogrozil svetovno oskrbo z nafto,“ je dejal in dodal, da bi morebitni poskusi blokade naleteli na ostre povračilne ukrepe.
Hormuška ožina je namreč ključna tranzitna pot za svetovno trgovino z energenti. Po ocenah skozi njo vsak dan potuje približno 20 milijonov sodčkov nafte, poleg tega pa tudi pomemben delež svetovnih pošiljk utekočinjenega zemeljskega plina.
Energetski trgi že reagirajo
Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu se že odraža na energetskih trgih. Referenčne cene nafte so se v zadnjih dneh povzpele nad 100 dolarjev za sod, kar je prvič po letu 2022. Takšen skok cen kaže, kako hitro lahko geopolitične napetosti vplivajo na svetovno oskrbo z energijo.
Podražitve surove nafte se postopno prenašajo tudi na maloprodajne cene goriv. V Združenih državah se je povprečna cena bencina v petek povzpela na približno 3,63 dolarja za galono, medtem ko je cena dizelskega goriva dosegla okoli 4,89 dolarja za galono.
Povišanje cen energentov dodatno krepi skrbi glede vpliva konflikta na svetovno gospodarstvo, saj bi morebitne motnje v ladijskem prometu skozi Perzijski zaliv lahko povzročile nove šoke na globalnih trgih.
V Washingtonu zato razmišljajo tudi o dodatnih varnostnih ukrepih za zaščito tankerjev. Trump je namignil, da bi ameriška mornarica lahko kmalu začela spremljati naftne tankerje skozi Hormuško ožino, da bi zagotovila nemoten prehod ladij.
Ob tem je poudaril, da bodo ZDA po njegovih besedah ohranile odprto pomorsko pot in preprečile vsak poskus ogrožanja globalne oskrbe z energijo.
