Spopadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo tretji teden, razmere pa ostajajo napete na več frontah – od Perzijskega zaliva in Hormuške ožine do Libanona in Iraka. V zadnjih urah so poročali o novih napadih, grožnjah z dodatnimi povračilnimi ukrepi ter pozivih k diplomaciji.
Po navedbah ameriškega centralnega poveljstva so ameriške sile izvedle obsežen napad na več kot 90 iranskih vojaških ciljev na otoku Harg. Po njihovih besedah je bila operacija usmerjena v vojaške objekte, medtem ko naj bi se izognili naftni infrastrukturi.
Iranske oblasti so sporočile, da v napadu ni bilo žrtev, obenem pa so zagrozile z morebitnimi povračilnimi ukrepi proti energetski infrastrukturi, povezani z Združenimi državami. Dogajanje dodatno zapleta položaj v Hormuški ožini, enem najpomembnejših pomorskih koridorjev na svetu. Po tej poti potuje približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.
Iran je promet skozi ožino v zadnjih tednih močno omejil, vendar je po navedbah iranskega veleposlanika v Indiji nekaterim ladjam vendarle dovolil prehod. Med njimi sta bila tudi dva indijska tankerja z utekočinjenim plinom, ki sta varno nadaljevala pot proti indijskim pristaniščem, navaja France24.
Trump poziva države k zaščiti pomorske poti
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto pozval zaveznice in druge pomorske sile, naj pošljejo vojne ladje v Perzijski zaliv in pomagajo zagotoviti varnost ladijskega prometa.
V objavi na družbenem omrežju Truth Social je zapisal, da naj bi „številne države“ že razmišljale o napotitvi ladij za zaščito Hormuške ožine, vendar ni navedel podrobnosti o tem, katere države naj bi sodelovale. Izrazil je pričakovanje, da bi se pobudi lahko pridružile tudi večje pomorske in gospodarske sile, med njimi Kitajska, Francija, Japonska, Južna Koreja in Združeno kraljestvo.
Napetosti v regiji so v zadnjih dneh vplivale tudi na energetske trge. Cene nafte so se po nekaterih ocenah v tednu dni zvišale za približno 40 odstotkov, saj vlagatelje skrbi morebitna motnja v dobavi energentov iz Perzijskega zaliva.
Napadi in žrtve tudi v drugih državah regije
Konflikt med Iranom, Združenimi državami in Izraelom ima posledice tudi širše po regiji. Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo od začetka marca v izraelskih napadih ubitih 26 reševalcev, 51 pa jih je bilo ranjenih. Po navedbah libanonskih oblasti so bile v napadih prizadete tudi zdravstvene ustanove in reševalne ekipe, ki so pomagale ranjenim na območjih spopadov.
V Iraku so varnostni viri poročali o napadu z brezpilotnim letalom na območje ameriškega veleposlaništva v Bagdadu, v drugem napadu na objekte šiitskih milic pa naj bi bili ubiti trije pripadniki ljudskih mobilizacijskih sil.
Združeni arabski emirati so medtem obsodili nov napad z dronom na njihov konzulat v iraškem Kurdistanu. Po navedbah tamkajšnjega zunanjega ministrstva sta bila v napadu ranjena dva varnostnika, poškodovana pa je bila tudi stavba konzulata.
Poročali so tudi o incidentu v emiratu Fudžajra, kjer so ostanki prestreženega brezpilotnega letala padli na območje naftne industrije in povzročili požar.
Pozivi k diplomaciji
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je med obiskom v Libanonu opozoril, da vojaška pot ne more prinesti trajne rešitve konflikta.
„Ni vojaške rešitve, samo diplomacija, dialog in polno izvajanje Ustanovne listine ZN in resolucij Varnostnega sveta,“ je dejal ter mednarodno skupnost pozval k večji politični angažiranosti. Guterres se je med obiskom srečal tudi z načelnikom libanonske vojske Rodolphejem Haykalom, s katerim sta razpravljala o spoštovanju premirja iz leta 2024 ter o krepitvi zmogljivosti libanonskih oboroženih sil.
