Ameriška podjetja bodo 1. avgusta začela čutiti posledice višjih carinskih dajatev, ki jih je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Po poročanju britanske medijske hiše BBC gre za ukrep, ki pomeni enega najdrastičnejših tarifnih zasukov v zadnjem stoletju. Tarife naj bi po novem segale od 10 do 50 odstotkov in bodo zajele blago iz večine držav sveta, vključno s Kitajsko.
Trump je carine označil kot “neverjeten” ukrep, ki po njegovih besedah vrača proizvodnjo v ZDA, širi dostop do tujih trgov in zagotavlja znatne prihodke ameriškemu proračunu. Po podatkih administracije je ameriška vlada letos zbrala že več kot 100 milijard dolarjev iz naslova carin. Poleg ekonomskega vidika Washington ukrepe uporablja tudi kot vzvod v širših političnih pritiskih na posamezne države.
Pojav višjih tarif je med številnimi podjetniki povzročil skrb, saj so ti primorani iskati dodatna sredstva za pokrivanje stroškov. Jared Hendricks, lastnik podjetja Village Lighting Company iz Utaha, je za BBC dejal, da si je moral v začetku leta vzeti 1,5 milijona dolarjev posojila, da bi pokril nenadne stroškovne skoke. Njegovo podjetje, ki se ukvarja s prodajo božičnih okraskov, je močno odvisno od dobave iz jugovzhodne Azije.
“To je breme za ljudi, kot sem jaz, ki zdaj poskušajo najti način, kako izplačati svoje plače,” je povedal Hendricks.
Tudi podjetje Waza iz Los Angelesa, ki prodaja japonske izdelke, kot so kuhinjski noži in kadila, je bilo prisiljeno zvišati cene za 10 do 20 odstotkov. Izvršna podpredsednica Anri Seki opozarja, da podjetje razmišlja o širitvi zunaj ZDA zaradi dolgotrajne negotovosti.
Tudi velika podjetja z nižjimi dobički
Vpliv carin čutijo tudi največji ameriški proizvajalci. Podjetje General Motors je sporočilo, da je v drugem četrtletju letos za carine namenilo več kot milijardo dolarjev, Tesla pa 300 milijonov dolarjev. Proizvajalca igrač Hasbro in Mattel pričakujeta večdesetmilijonske stroške, podjetje RTX (nekdanji Raytheon) pa napoveduje 500 milijonov dolarjev izgube kljub zaščitnim ukrepom.
Nekateri sektorji, kot je jeklarska industrija, pozdravljajo ukrepe, saj ti spodbujajo domače povpraševanje. Tudi sindikati so podprli določene vidike Trumpovega protekcionizma.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi novi tarifni ukrepi lahko zavrli gospodarsko rast. Po podatkih analitikov banke Goldman Sachs naj bi bile posledice letos vidne v eni odstotni točki nižji rasti bruto domačega proizvoda. Podobno meni tudi Ernie Tedeschi z Univerze Yale, ki pričakuje 0,8-odstotni padec rasti.
“Med besedama ‘dobro’ in ‘recesija’ je velika razlika. Obstaja ta vmesna pot, ki ni odlična. In mislim, da se s tem zdaj soočamo, ko gre za carine,” je pojasnil Tedeschi.
Tim Quinlan, višji ekonomist banke Wells Fargo, opozarja, da potrošnja za diskrecijske storitve, kot so letalski prevozi in taksi storitve, že kaže znake upada, kar se je doslej dogajalo le med recesijo ali kmalu po njej.
Poslovni odzivi: zadržanost, dvigi cen in previdnost
Podjetje Earthquaker Devices iz Ohia, ki izdeluje opremo za kitariste, poroča o že vidnem upadu dobička in padcu izvozne prodaje. “Carine in trenutna politika trgovinske vojne sta največja grožnja našemu poslovanju,” je dejala izvršna direktorica Julie Robbins. Podjetje z okoli 34 zaposlenimi je že odložilo širitve in novo zaposlovanje ter razmišlja o dvigu cen.
Medtem ko ameriške delnice kljub temu dosegajo nove rekorde, deloma zaradi umiritve prvotne panike ob napovedi ukrepov aprila, pa podjetja opozarjajo, da se bodo resnične posledice pokazale šele v prihodnjih mesecih, ko bo na trg prišlo manj blaga, uvoženega pred uvedbo višjih tarif.
BBC poroča, da bo v prihodnjih tednih ključno, kako hitro se bodo podjetja in potrošniki prilagodili novim pogojem trgovanja ter ali bo ameriška vlada dodatno prilagodila tarifno politiko v odgovor na morebitne gospodarske pritiske.
Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
