Združene države Amerike bodo z 1. avgustom letos uvedle 30-odstotne carine na uvoz blaga iz Evropske unije, je v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen napovedal ameriški predsednik Donald Trump. Odločitev je povzročila nemir v evropskih institucijah, kjer so se nemudoma začele priprave na morebitne povračilne ukrepe.
V sporočilu, objavljenem na njegovem profilu na družbenem omrežju Truth Social, je predsednik ZDA Donald Trump potrdil uvedbo 30-odstotnih tarif za vse izdelke, izvožene iz EU v ZDA. Kot je zapisal, ukrep velja od 1. avgusta in naj bi odpravil po njegovem dolgoletno neenakost v trgovinskih odnosih med ZDA in EU. V pismu Von der Leyn Trump poudarja, da gre za odgovor na vztrajne trgovinske presežke EU in neenakopravne pogoje za ameriške izdelke v Evropi.
“Od 1. avgusta 2025 bomo Evropski uniji zaračunavali carino v višini le 30 odstotkov na izdelke EU, poslane v Združene države Amerike, ne glede na morebitne sektorske carine,” je med drugim zapisano v pismu. Dodal je, da bodo podjetja, ki bi se želela izogniti višjim tarifam, pozvana k selitvi proizvodnje v ZDA, kar bi jim omogočilo dostop do ameriškega trga brez dodatnih dajatev.
Po objavi Trumpovega pisma so v Evropski komisiji v Bruslju sklicali izredne sestanke. Uradniki so bili pozvani, naj se nemudoma vrnejo na delovna mesta, ne glede na konec tedna, poroča več evropskih virov. Kot poroča portal Politico, se bodo veleposlaniki držav članic v Bruslju sestali na nujnih posvetovanjih, še pred ponedeljkovim srečanjem ministrov za trgovino.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že napovedala, da bo EU po potrebi uvedla ustrezne protiukrepe. Ob tem je opozorila, da bi enostranska uvedba carin lahko škodovala obema stranema Atlantika. “Sprejeli bomo vse potrebne ukrepe za zaščito interesov Evropske unije,” je dejala in dodala, da carine ogrožajo čezatlantske dobavne verige in podjetja.
EU pripravlja odgovor v dveh fazah
Evropska unija naj bi že imela pripravljen prvi paket povračilnih tarif v vrednosti 21,5 milijarde evrov, ki bi začel veljati v torek takoj po polnoči. Diplomatski viri poročajo, da v Bruslju potekajo razprave o možnosti začasne odložitve začetka veljavnosti tega svežnja do 1. avgusta, da bi omogočili več prostora za pogajanja.
Poleg tega naj bi bila v pripravi tudi druga faza povračilnih ukrepov, ki bi zajela dodatnih 70 milijard evrov ameriškega blaga. Med morebitnimi tarčami se omenjajo ameriška vozila, letalska oprema in prehrambni izdelki.
Evropska stran si sicer prizadeva doseči sporazum, ki bi določil osnovno enotno tarifno stopnjo v višini 10 odstotkov za evropske izdelke na ameriškem trgu, pri čemer naj bi bile za sektorje, kot so avtomobilska industrija, letalstvo in alkoholne pijače, dogovorjene izjeme.
Nove carinske napovedi ne zadevajo le Evropske unije. V zadnjih dneh so podobna pisma o uvedbi carin prejeli tudi predstavniki več kot 20 držav, predvsem v Aziji in na Balkanu. Med njimi so Kambodža, Bangladeš, Srbija in Bosna in Hercegovina, kjer bodo tarife znašale med 25 in 40 odstotki, odvisno od države in vrste izdelka. Trump je napovedal tudi 35-odstotne carine na kanadski uvoz ter splošne tarife v višini do 20 odstotkov za številne druge trgovinske partnerice.
Pismo Evropski komisiji je le zadnje v nizu diplomatskih pisem, s katerimi Trump formalno obvešča tuje vlade o spremembah ameriške trgovinske politike. Čeprav v besedilu izraža pripravljenost na sodelovanje in možnost znižanja carin, to pogojuje z odpravo evropskih tarif in necarinskih ovir.
“Če se iz kakršnega koli razloga odločite za zvišanje tarif in se uprete, se bo znesek, za katerega jih zvišate, dodal k 30 odstotkom, ki jih zaračunavamo,” je Trump zapisal v zaključku pisma in opozoril, da ima primanjkljaj z EU tudi varnostne razsežnosti za ZDA.
Pogajalska prizadevanja v zaključni fazi
Trgovinska pogajanja med ZDA in EU potekajo že več mesecev. Trump je že aprila uvedel 10-odstotne carine za večino držav, Evropski uniji pa je takrat določil začasno 20-odstotno tarifo z 90-dnevnim rokom za dosego dogovora. Ta se je iztekel 9. julija, a je bil po zadnjih napetostih podaljšan do 1. avgusta.
V Bruslju upajo, da bi lahko dogovor še pravočasno preprečil uvedbo enostranskih ukrepov. Diplomatski viri ocenjujejo, da gre sicer za skrajno zaostreno pogajalsko taktiko s strani Washingtona, vendar možnost za kompromis ostaja.
Po trenutni zakonodaji EU znašajo povprečne carine za industrijske izdelke iz ZDA okoli 3 do 4 odstotke, za posamezne izdelke, kot so avtomobili, pa dosegajo tudi 10 odstotkov. Najvišje dajatve veljajo za nekatere kmetijske izdelke, kjer lahko carine dosežejo 25 odstotkov.
Poleg carin se pri uvozu iz ZDA v EU obračunava še davek na dodano vrednost (DDV), katerega stopnja je odvisna od posamezne države članice. V Sloveniji standardna stopnja DDV znaša 22 odstotkov, slednji se pri uvozu obračuna od skupne vrednosti blaga, prištetih carin in stroškov dostave.
Trgovinski odnosi med ZDA in EU bodo v prihodnjih tednih v ospredju politične in gospodarske pozornosti, saj bo razplet pogajanj neposredno vplival na več kot 800 milijard evrov letne blagovne menjave med partnericama.
Foto: Wikimedia/Gage Skidmore
