Tržni inšpektorat opozarja na porast primerov, v katerih so predvsem starejši potrošniki tarča podjetij, ki jih po telefonu ali z nenaslovljenimi vabili v hišnih predalčnikih vabijo na brezplačne preglede in meritve telesne sestave. Po navedbah inšpektorata podjetja pri tem pogosto ustvarjajo vtis, da gre za klice ali vabila iz uradnih zdravstvenih ustanov.
Na inšpektoratu so pojasnili, da se takšni dogodki praviloma ne izvajajo v poslovnih prostorih organizatorjev, temveč na domovih potrošnikov ali v prostorih, kot so hoteli, gostilne, gasilski in zadružni domovi. „Podjetja v vabilih ali telefonskih klicih običajno ne razkrijejo pravega namena teh dogodkov, dejanski namen pa je prodaja določenih izdelkov, na primer prehranskih dopolnil in različnih pripomočkov, ki naj bi izboljšali zdravstveno stanje potrošnika,“ so navedli.
Prodajni zastopniki po njihovih besedah pogosto opravijo pregled s tako imenovano termo kamero in potrošniku predstavijo domnevno slabo zdravstveno stanje, pri čemer ustvarijo vtis, da bo izdelek, ki ga ponujajo, izboljšal njegovo zdravje.
Inšpektorat potrošnikom svetuje, naj pred morebitnim nakupom temeljito razmislijo, ali izdelek res potrebujejo, in naj se ne odločajo prehitro. Opozarjajo, da so cene izdelkov, ki se prodajajo na takšnih predstavitvah, pogosto zelo visoke, zato je smiselno preveriti tudi ponudbo drugih prodajalcev, zlasti v spletnih trgovinah ali običajnih prodajalnah.
„Če o nakupu niste popolnoma prepričani, si vzemite čas za premislek, saj lahko zaradi preuranjene odločitve nastanejo dodatni stroški, na primer stroški vračila blaga,“ so izpostavili.
Posebno pozornost priporočajo tudi pri izdelkih, ki naj bi izboljšali zdravje. „Pred nakupom takšnih izdelkov se je smiselno posvetovati z osebnim zdravnikom, saj osebe, ki izvajajo predstavitve in meritve, običajno niso zdravstveni delavci, čeprav dajejo tak vtis,“ so opozorili. Tudi če so bile meritve že opravljene, potrošnikom svetujejo, naj pri zdravniku preverijo njihovo verodostojnost oziroma dejansko stanje svojega zdravja.
Če se potrošnik kljub vsemu odloči za nakup, mora ob sklenitvi pogodbe prejeti vse listine, na katere se pogodba sklicuje in za katere s podpisom tudi jamči, da so mu bile izročene. Inšpektorat ob tem opozarja na pravico do odstopa od pogodbe, kadar je bila sklenjena zunaj poslovnih prostorov podjetja.
„Če potrošnik kasneje ugotovi, da se je z nakupom prenaglil, lahko najpozneje v 14 dneh od prevzema blaga podjetju pisno pošlje odstopno izjavo,“ so navedli in dodali, da za odstop zadostuje pisno obvestilo podjetju, v katerem je jasno navedena številka pogodbe, datum sklenitve in ime izdelka.
Po odstopu mora potrošnik v naslednjih 14 dneh podjetju vrniti blago, podjetje pa mu mora v enakem roku vrniti vsa prejeta plačila. Kot so poudarili na inšpektoratu, je edini strošek, ki ga potrošnik običajno krije, strošek vračila blaga, razen če ga krije podjetje ali če potrošnik o tem strošku ni bil predhodno obveščen. Opozorili so še, da potrošnik odgovarja za zmanjšanje vrednosti blaga, če je to posledica uporabe, ki presega ravnanje, potrebno za ugotovitev narave, lastnosti in delovanja izdelka.
