Robert Duvall, eden najvidnejših ameriških filmskih igralcev druge polovice 20. stoletja, je umrl v starosti 95 let. Vest o smrti je v ponedeljek potrdila njegova žena Luciana Duvall, ki je sporočila, da je igralec umrl mirno na domu.
Duvall je v več kot šestdeset let trajajoči karieri ustvaril vrsto nepozabnih filmskih likov in se uveljavil kot eden najbolj vsestranskih igralcev svoje generacije. Najširši javnosti je ostal v spominu po vlogah v filmih „Boter“, kjer je upodobil zadržanega in lojalnega mafijskega svetovalca Toma Hagena, ter v vojni drami „Apokalipsa zdaj“, v kateri je odigral ekscentričnega in nepredvidljivega podpolkovnika Williama Kilgoreja.
Za svoje delo je prejel oskarja za najboljšega igralca, skupno pa je bil zanj nominiran šestkrat. Kipca je osvojil leta 1983 za vlogo propadlega country pevca v filmu „Tender Mercies“, ki velja za enega njegovih najbolj subtilnih in čustveno zadržanih nastopov.
Od stranskih vlog do statusa filmske ikone
Čeprav je kasneje postal eno največjih imen Hollywooda, je Duvall do prepoznavnosti prišel razmeroma pozno. Prebojno vlogo je dosegel pri 31 letih, ko je v filmski priredbi romana „Ubiti ptico oponašalko“ upodobil skrivnostnega Booja Radleyja. Sledile so številne izrazite vloge v filmih, kot so „Network“, „The Great Santini“ in drugi projekti, v katerih je pogosto igral kompleksne, notranje razklane like.
Vloga v „Apokalipsa zdaj“ mu je prinesla tudi nominacijo za oskarja in ga dokončno utrdila med zvezde. Njegov lik, znan po znamenitem stavku „Zjutraj obožujem vonj po napalmu“, je postal ena najbolj citiranih podob v zgodovini filma. Duvall je kasneje poudarjal, da je lik namenoma oblikoval manj karikirano, kot je bilo sprva zamišljeno, saj je želel poudariti psihološko prepričljivost.
Osebni poklon in zapuščina
Luciana Duvall je ob njegovi smrti zapisala, da svet izgublja izjemnega igralca in pripovedovalca zgodb, ona pa moža, ki ga je zaznamovala globoka predanost igralskemu poklicu in ljubezen do življenja. Po poročanju Euronews je bil Duvall znan po tem, da se ni uklanjal hollywoodskemu blišču, temveč je ostajal osredotočen na obrt in delo z liki.
Med vlogami, ki jih je sam pogosto izpostavljal kot najljubše, je bila tudi upodobitev teksaškega rangerja Augustusa McCraeja v televizijski miniseriji „Lonesome Dove“ iz leta 1989, ki mu je prinesla novo generacijo občinstva in dodatno priznanje kritikov.
Z njegovo smrtjo se zaključuje poglavje hollywoodske zgodovine, ki so ga zaznamovali igralci z močno igralsko prezenco, brez potrebe po spektaklu, a z izjemnim občutkom za človeško zgodbo.
