Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je potrdila, da je bil v okviru rednega programa preiskav ponovno zaznan japonski hrošč na območju občine Ljubljana. Škodljivec je bil odkrit v petih feromonskih pasteh južno od avtocestnega počivališča Barje, kjer je bil prvič opažen že leta 2024.
Japonski hrošč se je po ocenah strokovnjakov tja najverjetneje razširil z vozilom z območja severne Italije, kjer je njegova prisotnost že ustaljena. UVHVVR je na podlagi nove najdbe znova določila razmejeno območje, ki vključuje napadeni del občine Ljubljana in širši varovalni pas. Ta poleg Ljubljane zajema še dele občin Dobrova-Polhov Gradec, Brezovica in Ig.
Zaradi ponovne potrditve bo UVHVVR na napadenem območju v občini Ljubljana in v občini Lukovica okrepila nadzor. Izvedeni bodo vizualni pregledi in nameščene dodatne feromonske pasti. “Uveden bo tudi ukrep masovnega lovljenja z gosto postavitvijo feromonskih vab okoli mest, kjer so bili najdeni hrošči. Namen ukrepa je v obdobju letenja uloviti čim večje število hroščev in preprečiti nadaljnje razmnoževanje,” sporočajo z Uprave.
Občane pozivajo k sodelovanju: “UVHVVR prebivalce poziva, naj bodo pozorni na morebitno prisotnost japonskega hrošča in na poškodbe rastlin, ki jih povzroča. Vsak sum naj z ustreznimi fotografijami sporočijo strokovnim službam ali neposredno UVHVVR.”
Japonski hrošč (Popillia japonica) izvira iz severovzhodne Azije, danes pa je prisoten v številnih evropskih regijah, zlasti v italijanski Piemonti in Lombardiji ter švicarskem kantonu Ticino. Na nova območja se širi z vozili, kot so avtomobili, tovornjaki, vlaki in celo letala. Po pristanku se odrasli hrošči razpršijo in poiščejo gostiteljske rastline.
Škodljivec napada več kot 300 različnih rastlinskih vrst, tako gojenih kot samoniklih. Najpogosteje objedajo liste, cvetove in plodove vinske trte, koruze, češenj, breskev, nektarin, jablan, lešnikov, aktinidij, fižola, soje ter številnih okrasnih dreves, kot so javor, brest, lipa in divji kostanj. Ličinke povzročajo škodo v tleh, kjer se prehranjujejo s koreninami trav in drugih rastlin.
UVHVVR ob tem znova opozarja, da je hitra prepoznava ključna za omejevanje širjenja škodljivca in zaščito kmetijskih ter gozdnih površin.
Foto: Pixabay
