Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je skupaj s strokovnimi službami tudi letos začela izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja japonskega hrošča, enega nevarnejših invazivnih škodljivcev za rastline v Evropi. Od sredine maja na širšem območju Ljubljanskega barja in Lukovice nameščajo posebne feromonske pasti za spremljanje prisotnosti hrošča.
Gre za nadaljevanje ukrepov po tem, ko je bil japonski hrošč v Sloveniji prvič potrjen poleti 2024 na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje. Po ocenah strokovnjakov je bil v državo najverjetneje zanesen z vozili iz severne Italije, kjer je škodljivec že močno razširjen.
Lani se je število najdb povečalo, zato UVHVVR letos širi nadzor tudi zunaj že znanih žarišč. Pasti nameščajo v občinah Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Ig, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik in Moravče.
Hrošč napada več kot 300 vrst rastlin
Na upravi opozarjajo, da je japonski hrošč uvrščen med karantenske škodljive organizme Evropske unije, zato so ob vsaki potrjeni najdbi obvezni posebni ukrepi za omejevanje širjenja.
Škodljivec napada več kot 300 vrst rastlin. Odrasli hrošči objedajo liste, cvetove in plodove, ličinke pa poškodujejo korenine travne ruše. Med najbolj izpostavljenimi rastlinami so vinska trta, jablane, koščičarji, leska, vrtnice, jagodičevje, fižol, soja, javorji in lipe.
Na UVHVVR poudarjajo, da se japonski hrošč hitro razmnožuje in v evropskem prostoru praktično nima naravnih sovražnikov, zaradi česar lahko povzroči veliko gospodarsko škodo v kmetijstvu, urbanem okolju in na vrtovih.
Občane pozivajo, naj pasti pustijo pri miru
Feromonske pasti vsebujejo manjše količine privabilnih snovi, ki po navedbah uprave niso nevarne za ljudi ali živali. Kljub temu UVHVVR in Kmetijski inštitut Slovenije občane pozivata, naj se pasti ne dotikajo, jih ne premikajo in ne odpirajo, saj lahko to vpliva na rezultate spremljanja.
Odrasel japonski hrošč meri približno centimeter, je kovinsko zelene barve z bakreno rjavimi pokrovkami in značilnimi belimi šopi dlačic ob zadku. Pogosto ga zamenjujejo z vrtnim hroščem, ki pa nima belih dlačic.
Strokovne službe občane pozivajo, naj ob morebitni najdbi ali poškodbah rastlin o tem obvestijo UVHVVR ali Kmetijski inštitut Slovenije ter priložijo fotografijo, lokacijo in datum opažanja. Po navedbah uprave je hitro odkrivanje ključno za omejevanje širjenja škodljivca in zmanjšanje gospodarske škode.
